Ob zaključku današnjega jesenskega zasedanja Evropskega sveta, na katerem so bila osrednje teme pogovorov aktualne razmere na finančnih trgih, je slovenski premier Janez Janša povedal, da se je Svet resno spopadel ne samo s posledicami perečih razmer, ampak tudi z vzroki. Evropska sedemindvajseterica je tudi ocenila, kateri so tisti ukrepi, ki jih je potrebno v Evropi sprejeti zato, da se ne bi zaustavila gospodarska rast in da to ne bi ogrozilo delovnih mest.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
»Sprejete so bile usmeritve, ki omogočajo resen spopad z vzroki za finančno krizo, vključno s klici po boljši regulaciji in večji odgovornosti v finančnem sektorju,« je povedal premier Janez Janša in dodal, da je eno od pomembnih vprašanj v luči finančne krize in o katerem so razpravljali na tokratnem zasedanju tudi vprašanje bonitetnih agencij. »Še posebej za Evropo je to ključno vprašanje, ki ga je potrebno rešiti, preden bomo lahko govorili o tem, da so vzroki finančne krize odpravljeni,« je izpostavil premier.
Predsednik slovenske vlade je še povedal, da je Svet na tokratnem zasedanju sprejel »Pakt o priseljevanju in azilu«, pri čemer gre za pomemben dogovor znotraj Evrope, ki bo poenotil pristop k priseljevalni politiki in politiki azila, še posebej za države znotraj Schengenskega območja, pa tudi za vse ostale. »Na ta način je bilo končano delo, ki je zelo intenzivno teklo tudi v času slovenskega predsedovanja,« je povedal premier Janez Janša.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Včerajšnja delovna večerja pa je bila, po besedah predsednika slovenske vlade, namenjena ukrepom, ki jih je potrebno sprejeti zato, da bo delo na okoljsko-podnebnem paketu in na ukrepih, ki jih je potrebno sprejeti za zagotovitev večje energetske varnosti v Evropi, čimprej zaključeno. Problemi, ki se porajajo pri okoljsko-energetskem paketu in zagotavljanju energetske varnosti so predvsem v navzkrižju med dolgoročnim interesom manjše energetske odvisnosti in kratkoročnim interesom posameznih držav članic, ki prinašajo večjo odvisnost in večje tveganje. Pri tem pa je slovenski premier izpostavil, da Slovenija tovrstnih težav nima.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Za Slovenijo je bilo tokratno zasedanje izjemno uspešno, saj je bilo doseženo soglasje, da bo Sloveniji pripadlo mesto generalnega sekretarja t. i. skupine za premislek, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kakšna naj bo Evropa v obdobju med letoma 2020 in 2030 oziroma s kakšnimi izzivi se bo le-ta morala spopasti. Ime kandidata bo Slovenija sporočila v roku tedna dni, kar je na novinarski konferenci po zaključku zasedanja poudaril tudi predsednik Evropskega sveta francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
Izjava predsednika Vlade RS
