Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je danes popoldne v Parizu udeležil izrednega vrha petnajstih članic evroskupine s ciljem skupnega in koordiniranega načrta za odziv na vse hujšo krizo na mednarodnih finančnih trgih. Kot je po srečanju v Elizejski palači poudaril premier Janez Janša, slovenske banke niso prizadete s slabimi naložbami, kljub temu pa je pomembno, da se ukrepa takoj, preden kriza resno prizadene prihranke in delovna mesta. Slovenija bo zato s tega vidika ukrepala na podlagi današnjega usklajenega načrta, ki predstavlja vsestransko pomoč bankam in drugim finančnim institucijam za ohranjanje likvidnosti in solventnosti ter za čimprejšnjo oživitev medbančnega trgovanja.

 

(Foto: Didier Noizet)

 

Voditelji držav in vlad evroskupine so na srečanju dogovorili skupno izjavo, ki je deloma akcijski načrt, deloma pa so to smernice za odpravljanje posledic finančne krize. »Vsaka država izhaja iz svojega položaja, situacija je zelo različna. Tudi za največje evropske države še ni jasnih številk za pomoč prizadetim bankam in drugim finančnim institucijam,« je poudaril premier. »Nihče ni govoril o neki skupni vsoti sredstev, ki bodo potrebna zato, da se ti ukrepi izvedejo. Gre enostavno zato, da so vse vlade iz evroskupine sprejele odločitev, da bodo na vse možne načine, ki obstajajo znotraj evropskih in nacionalnih pravil igre, pomagale finančnim institucijam v svoji državi. Zato, da ne bo prišlo do njihovega propada in da bo prišlo do oživitve finančnega trga in medbančnega trgovanja, kar je bistveno za delovanje gospodarstva.«

 

Premier Janez Janša s portugalskim kolegom Joséjem Sócratesom (Foto: Bor Slana/Bobo)

 

Krizni ukrepi v razmerah, kakršnih še ni bilo, so omejeni in naj bi se iztekli konec prihodnjega leta, je opozoril premier. Teh sanacijskih ukrepov - med njimi je tudi posebna pomoč za mala in srednje velika podjetja, ki so najbolj prizadeta s tem nedelovanjem bančnega trga - pa ne gre zamenjevati z normalno regulativo, ki jo je prav tako treba vzpostaviti, da bo evropski notranji trg deloval. Le tako bo namreč Evropska unija lahko še naprej uresničevala lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta.

 

»Mnogi smo poudarili, da je situacija takšna, da je finančni sistem v krizi, da je to globalna kriza, da je to pljučnica, ki zahteva močne antibiotike. Vendar pa si ne predstavljamo, da bomo naslednjih pet let jedli samo antibiotike,« je ponazoril predsednik vlade Janez Janša.

 

Foto: Bor Slana/Bobo

 

Vlada Republike Slovenije bo tako po njegovih besedah že v torek razpravljala o noveli zakona o bančništvu. »Ta je potreben zato, da garantiramo vloge varčevalcem, zelo mogoče pa je, da bomo sprejeli oziroma predlagali še kakšne dodatne ukrepe glede na nabor iz akcijskega načrta in smernic, ki so bile danes opredeljene,« je poudaril premier. Dodal je, da naj te odločitve ne bi zahtevale nobenih dodatnih sredstev glede jamstev, glede na to, da je Slovenija že v sredo odločila, da zviša zajamčeno vsoto za bančne in hranilne vloge z 22.000 evrov na neomejeno jamstvo. To bo veljalo za fizične osebe ter mikro in mala podjetja v slovenskih bankah do konca krize. »Slovenske banke namreč niso prizadete s slabimi naložbami, ki so glavni problem evropskih in ameriških finančnih institucij, zaradi katerih se je zgodila finančna kriza,« je pojasnil. Opozoril pa je, da se problem lahko pojavi pri skladih, kamor je veliko ljudi vložilo prihranke, ki pa ga za Slovenijo še ni mogoče oceniti. »Lahko govorimo o neki oceni, po neuradnih podatkih, o vsoti med milijardo in dvema milijardama evrov,« je dejal. Dodal je, da bo treba še oceniti koliko tega je nesolventnega ter počakati na bolj relevantne podatke.

 

Predsednik slovenske vlade Janez Janša, luksemburški premier in predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker (v ozadju), gostitelj, francoski predsednik in predsednik Evropskega sveta Nicolas Sarkozy, ter predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso (Foto: Bor Slana/Bobo)

 

Predsednik vlade Janez Janša je ob tem posebej opozoril na vpliv finančne krize na realni sektor, ki ga v Sloveniji čutijo predvsem mala in srednja podjetja. »Če ni medbančnega delovanja, če ni mogoče dobiti srednje in dolgoročnih kreditov za normalno delovanje gospodarstva, potem se marsikaj ustavlja, še posebej so prizadeta mala in srednja podjetja.« Po njegovem je posledica tega lahko zmanjševanje naročil, kar vodi naprej v manjšo potrebo po proizvodih, posledica česar je manjša zaposlenost in posledično manjša kupna moč gospodarstva. To pa lahko povratno vpliva na samo povpraševanje in pogoje gospodarjenja. »To lahko dejansko evropsko, svetovno in slovensko gospodarstvo pripelje v nek krog, iz katerega se v kratkem ne bo mogoče izkopati,« je opozoril premier.

 

  Zaključna deklaracija predsednikov držav in vlad evro-skupine (angleško)