Ljubljana, 19. december 2005: Predsednik Vlade RS Janez Janša je v modrem salonu vladne palače na novinarski konferenci spregovoril o zaključkih zadnjega Evropskega sveta (foto: KPV)
Slovenija bo, po mnenju premierja, do leta 2013 ostala neto prejemnica sredstev iz EU. Ta položaj bi bil sicer v veliki meri ogrožen, v kolikor bi se pogajanja zavlekla, ker bi bila uporabljena druga, za Slovenijo manj ugodna statistika. V obdobju 2007 - 2013 bo okvirni obseg izplačil iz evropskega proračuna v slovenskega znašal okrog 4,5 milijarde evrov, Slovenija pa bo vanj vplačala 2,5 milijard evrov, tako da je pričakovan neto status Slovenije v tem obdobju preko 2 milijardi evrov.
Čeprav je sprejeti skupni proračun za sedemletno obdobje manjši od junijskega predloga luksemburškega predsedstva, pa je položaj Slovenije znotraj tega zadnjega sprejetega predloga praktično enak. Deloma je, po prepričanju predsednika vlade, to tudi posledica tega, da se Slovenija junija ni pridružila tistim novinkam, ki so ponujala svoja kohezijska sredstva v zameno za čimprejšnje sprejetje proračuna. "Mi smo bili med dvema novima državama članicama, ki te geste nismo naredili in smo imeli zaradi tega tudi boljše pogajalske pozicije," je dejal predsednik vlade.
Letno bo Slovenija dobila iz naslednje finančne perspektive EU preko 120 milijard kohezijskih sredstev. To so sredstva za kohezijo, rast in zaposlenost. Za financiranje tako imenovanih naravnih virov, tu gre predvsem za kmetijstvo in razvoj podeželja, pa bo Slovenija dobila na letni ravni približno 70 milijard tolarjev. Gre za znatna sredstva, za Slovenijo pa je pomembno, da ima eno leto za pripravo na učinkovito uporabo teh sredstev. Znotraj tega bo Sloveniji na voljo okrog 700 mio evrov, to je okrog 170 milijard tolarjev za infrastrukturo, kar je z vidika enakomernega razvoja Slovenije še posebej pomembno. S tem dejstvom postajajo tudi veliki infrastrukturni projekti, ki jih imamo v načrtu za prihodnost, bistveno bolj realni in dobivajo bistveno bolj realno podlago. V okviru teh kohezijskih sredstev bo na voljo tudi 170 milijard tolarjev za varstvo okolja, kar pomeni sredstva za reševanje ekoloških in komunalnih problemov. To dejansko pomeni, da bodo pokrajine, ki bodo v tem času zaživele v Sloveniji, imele na voljo znaten evropski vir za reševanje teh problemov.
Ljubljana, 19. december 2005: Predsednik Vlade RS Janez Janša je v modrem salonu vladne palače na novinarski konferenci spregovoril o zaključkih zadnjega Evropskega sveta (foto: KPV)
Premier je tudi poudaril, da s sprejetjem evropskega proračuna ne bo potrebno popravljati proračuna Republike Slovenije za leto 2007, vsaj ne navzdol. To je namreč odpadlo predvsem zaradi spremembe pomembnega pravila pri uporabi evropskih sredstev. Doslej je namreč veljalo, da mora porabnik zagotoviti 25 %, se pravi četrtino lastne udeležbe, zdaj je lastna udeležba znižana na 15 %, kar bo imelo pomemben vpliv na nacionalni proračun. Podaljšan je tudi čas, ki je na voljo za porabo določenih sredstev, to je od verifikacije programa pa do njegovega zaključka. Sprejeta je bila namreč formula N + 3, dodano je bilo še eno leto do leta 2010, kar omogoča večjo fleksibilnost pri porabi.
Sicer pa je predsednik vlade omenil tudi dejstvo, da je Evropski svet sprejel zavezo, da se sredstva za raziskave in razvoj do leta 2013 za 75 % povečajo glede na sredstva, ki jih bo moč za te namene porabili v letu 2006. To je pomemben premik, glede na to, da je skupni obseg proračuna, gledano na letno raven v naslednjem sedemletnem obdobju, nižji kot pa bo proračun EU v letu 2006. Omenil je tudi podelitev statusa kandidatke Makedoniji, sprejem dolgoročne strategije EU do Afrike ter poudaril pomen splošne protiteroristične strategije. Evropski svet se je seznanil tudi s prenovljeno verzijo strategije trajnostnega razvoja ter preložil odločitev v zvezi z znižano stopnjo DDV na januarsko zasedanje finančnih ministrov.
Ob koncu novinarske konference je predsednik vlade Janez Janša še dejal, da je Slovenija na podlagi najnovejših objavljenih podatkov o gibanju inflacije v EU že novembra izpolnila maastrichtski kriterij glede inflacije. Na podlagi podatkov Eurostata in razpoložljivih pojasnil glede njegovega izračuna se je vrednost maastrichtskega kriterija novembra povišala na 2.5 %, kolikor je po znižanju v novembru znašala tudi povprečna inflacija v Sloveniji. Slovenija tako trenutno izpolnjuje vse maastrichtske kriterije za prevzem evra.
magnetogram
