»Primorska zgodovina, prežeta z grenkimi izkušnjami fašizma pa tudi z radostjo ob vrnitvi k matični domovini, ostaja trajen gradnik slovenstva. Ne glede na dnevne politične razmere in razhajanja, moramo znati črpati iz tistega, kar nas kot narod povezuje. Če bomo to znali, je pred nami dober čas. Čas sodelovanja, do katerega vodi pot združevanja razvojnih moči. Še do tako oddaljenega brega je mogoče zgraditi most in na še tako prepletenih poteh je mogoče poiskati pravo smer. Primorci ste skozi zgodovino to zmogli. Prepričan sem, da bo enotnost primorskega duha še bolj prišla v vse pore slovenstva. Takrat bomo bolj cenili zgodovino svojega naroda, ki je naša skupna in takrat bomo bolj ljubili tudi svojo domovino,« je v svojem drevišnjem govoru na osrednji državni slovesnosti ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini v Kopru poudaril predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Premier je poudaril, da so Primorci navkljub ločitvi od matične domovine, v sebi ohranili zavedanje o pripadnosti k slovenstvu. Na fašistično nasilje, ki so mu bili izpostavljeni, pa so odgovorili sprva s kulturnim prezirom, nato pa z oboroženim odporom. »Tajna organizacija TIGR, katero so nekateri celo pri nas še pred leti imenovali za teroristično, je dejansko delovala v duhu najboljših slovenskih odporniških tradicij. Bila je prva antifašistična organizacija pri nas, prvi oborožen odpor proti fašizmu v Evropi. Borila se je za preživetje slovenskega naroda. Za slovensko kulturo in demokracijo. Za svobodo Primorcev,« je povedal premier Janez Janša. Ob tem je dodal, da so enodušen dolgoletni odpor Primorske proti narodnemu zatiranju, boj TIGR-a in primorskih partizanov ter vojaška zmaga v okviru zavezniških sil, ustvarili zelo ugodne pogoje za ponovno priključitev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja k matični domovini. Vseeno je po drugi svetovni vojni znaten del slovenskega primorskega ozemlja s Trstom in Gorico ter preko 100.000 rojaki ostal na teritoriju sosednje države. »Mednarodni dejavniki so nam merili usodo po svojih in po takratnih jugoslovanskih dimenzijah. Vse hrvaško ozemlje, ki je bilo po rapalski pogodbi priključeno Italiji, je bilo vrnjeno Hrvaški. Niti ped njihove zemlje ali morja na zahodu ni bil odtrgan od njihove matice. To je zelo pomembno zgodovinsko dejstvo. Ceno delitve smo takrat plačali samo Slovenci. Zato bo Slovenija vztrajala, da se pri razrešitvi še vedno odprtega vprašanja meje na morju med Slovenijo in Hrvaško, poleg stanja na dan 25. junij 1991, upošteva tudi načelo pravičnosti. Preveč smo bili prikrajšani v zgodovini, da bi lahko na tej točki popustili,«je dejal premier Janez Janša.
Predsednik vlade Janez Janša je opomnil, da bi moralo spoštovanje do narodne zavesti primorskih Slovencev, pa tudi vseh ostalih, preko Beneške Slovenije, tja do Rezije in Kanalske doline, ostati naša zaveza, tudi za vse bolj prepleteno sodelovanje med matično domovino in rojaki, ki ohranjajo slovenstvo v nekdanjem zamejstvu. Ob tem je dodal, da je padec meja znotraj Evropske unije po stoletjih združil skupni slovenski kulturni prostor. »Danes se še ne zavedamo vseh novih priložnosti, ki jih je odprava meja prinesla ideji enotnega slovenskega kulturnega prostora. Čas je, da ji z vso skrbjo napišemo novo poglavje,« je poudaril in spomnil tudi na uresničenje enega najpomembnejših projektov slovenskega predsedovanja oziroma ustanovitve Evrosredozemske univerze, ki Slovenijo postavlja v univerzitetno stičišče vseh 39 držav Evro-sredozemskega partnerstva in ima vse potenciale, da postane velik glasnik medkulturnega dialoga.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
V svojem nagovoru je izpostavil tudi gospodarsko in razvojno perspektivnost Primorske in dejal, da je ta regija že v preteklosti prispevala številne inovatorje in uspešne poslovneže. Za potrebe ustvarjanja inovativnih in tehnološko usmerjenih podjetij, privabljanja kreativnih in prodornih posameznikov pa se na področju Primorske vzpostavljajo tudi nova gospodarska središča, ki bodo v prihodnje nosilci gospodarskega razvoja regije. »Luka Koper s svojim razvojem, z novo avtocestno in prihodnjo železniško povezavo krepi svojo konkurenčnost. V ospredje bomo postavili napore za ekološko zaščito Severnega Jadrana in slovenske obale. Turistična ponudba Primorske bo šla v smer večje kvalitete in večje dodane vrednosti.« Po mnenju predsednika slovenske vlade Janeza Janše je Primorska že danes ena najuspešnejših regij pri nas, tako po stopnji razvitosti kot po nizki brezposelnosti. Ob tem je poudaril, da lahko Slovenija do leta 2015 po vseh kriterijih, tudi po višini realnih plač in pokojnin, doseže evropsko povprečje. Kot je pojasnil, smo bili pred desetimi leti po kupni moči na prebivalca na 78% evropskega povprečja, sosednja Italija pa na 120%. Razlika je bila 42 odstotnih točk. Po desetih letih pa ta razlika znaša le še 9 odstotnih točk.
Premier Janez Janša se je v slavnostnem nagovoru zahvalil tudi pisatelju Borisu Pahorju in ostalim posameznikom ter kritičnim mislecem, katerih besede so bila luč na strmi in težki poti, po kateri je skozi 20. stoletje stopal slovenski narod.
Govor predsednika Vlade RS
