Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je danes v Parizu udeležil vrha za Sredozemlje, kjer so predsedniki držav in vlad evro-sredozemskega partnerstva nadgradili tako imenovani Barcelonski proces: Unijo za Sredozemlje. S tem so članice želele poudariti, da je nova unija nadgradnja Evro-sredozemskega partnerstva, ki poteka od leta 1995. Novi okvir sodelovanja bo prispeval dodano vrednost političnega, gospodarskega in kulturnega partnerstva z usmeritvijo na prioritetne projekte, ki bodo širše prepoznavni med prebivalci območja evro-sredozemskega partnerstva.
Premier Janez Janša in gostitelj, francoski predsednik Nicolas Sarkozy (Foto: Kristina Kosec/Bobo)
»Slovenija je sredozemska država, zato je nadgrajevanje Barcelonskega procesa z večjo aktivnostjo, povezovanjem in konkretnimi projekti dobro za nas nasploh, še posebej pa je dobro, ker je med temi projekti tudi Evro-sredozemska univerza, ki je dobila zelo ugledno mesto v izjavi tega vrha,« je dejal premier Janez Janša. Evro-sredozemska univerza s sedežem v Sloveniji je bila ustanovljena v začetku junija letos med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji in je eden osrednjih šestih projektov v okviru Barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje.
Od leve proti desni: generalni sekretar OZN Ban Ki-moon, premier Janez Janša, predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in estonski premier Andrus Ansip (Foto: Kristina Kosec/Bobo)
»Mlada univerza želi postati trajen prispevek Slovenije k povezovanju, izmenjavam, izobraževanju in raziskovanju na našem skupnem prostoru. Tako študentom kot profesorjem želi ponuditi konkretno izkušnjo sobivanja in sodelovanja,« je v nastopu na vrhu poudaril predsednik vlade Janez Janša. Poudaril je, da je bila v današnji razpravi sicer ta univerza najmanj desetkrat izrecno omenjena kot ena konkretnih pobud, ki je bila uresničena v času slovenskega predsedovanja. »Dobili smo številna priznanja in zahvale za to pobudo in za vztrajnost, da smo v rekordnem času za ta prostor ta projekt tudi izpeljali,« je poudaril. Projekt Evro-sredozemske univerze je v svojem nastopu izrecno omenila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Poudarila je, da je to zelo pomembna pobuda, ter izpostavila njen vpliv na globalizacijo in na gospodarski in socialni razvoj sredozemskega prostora. Ob tem je prisotne tudi pozvala, naj čim bolj prispevajo k uspehu tega projekta. Univerzi s sedežem v Sloveniji je med vsemi šestimi projekti v izjavi, sprejeti na vrhu, namenjenega največ prostora. »Evro-sredozemska univerza lahko tako prispeva k razumevanju med ljudmi in spodbuja sodelovanje v višjem in visokošolskem izobraževanju,« je zapisano v izjavi, ki so jo pozno popoldne sprejeli voditelji držav in vlad.
Premier Janez Janša in avstrijski kancler Alfred Gusenbauer (Foto: Kristina Kosec/Bobo)
Poleg omenjene univerze pa je v skupno deklaracijo tega vrha uvrščenih še pet prioritetnih projektov: boj proti onesnaževanju Sredozemlja, razvoj pomorskih in cestnih poti, civilna zaščita, sredozemski solarni načrt kot obnovljivi vir energije ter pobuda za razvoj sredozemskega gospodarstva, predvsem mikro, malih in srednjih podjetij.
Slovenija je na vrhu, po besedah predsednika vlade, želela poleg konkretnega projekta Evro-sredozemske univerze v svoji razpravi dodati poseben poudarek tudi na medkulturnem dialogu, ki je bil prioriteta med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji, nadaljuje pa se tudi med francoskim predsedovanjem. »Posebna dodana vrednost pa je poleg vsega omenjenega to, da nova unija ponuja okvir, ki bo omogočil resnejše soočanje s problemom migracij. To je za varnostni vidik Evropske unije eden ključnih problemov, s katerimi se je nemogoče soočati s prepovedmi in zapiranjem meja,« je opozoril premier.
»Ta vrh sicer danes združuje tiste, ki vsak dan bolj govorijo o razlikah kot o sodelovanju, zato je sam po sebi uspeh,« je poudaril predsednik vlade ob robu vrha. »Kljub nekaterim dvomom v začetku je danes mogoče reči, da je bil s tem vrhom tudi pri konkretnih konfliktih storjen korak naprej, ker so se mnogi ljudje prvič po dolgem času resno pogovarjali. Udeležba, ki je najboljša doslej v zgodovini srečanj evro-sredozemskega prostora, je dokazala, da je z vztrajnostjo mogoče združiti tudi tiste, ki jih delijo razlike, tudi tiste, ki jih delijo zelo velike razlike,« je dejal premier.
Premier Janez Janša in predsednik Republike Hrvaške Stipe Mesić (Foto: Kristina Kosec/Bobo)
Predsednik vlade Janez Janša pa se je ob robu vrha sestal tudi s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, s katerim sta govorila predvsem o reševanju vprašanja meje, o uvedbi vinjet v Sloveniji ter o napredovanju Hrvaške na poti v Evropsko unijo. »Pogovarjala sva se o skupnih temah, ki jih je bistveno več kot problemov, ki jih rešujemo, pa tudi o problemih,« je pogovor povzel premier Janez Janša. Dodal je, da je nekaj dobrih obetov pri reševanju odprtih vprašanj meje, s katerimi se ukvarjata mešani komisiji, ki sta ju ustanovili vladi. »Z ustanovitvijo obeh mešanih komisij je ves proces dobil smer iskanja rešitve, ki je prej še nismo raziskali, vse ostale poti smo že preverili in po 15 letih ugotovili, da ne gre. Upam, da bo sedaj rezultat pozitiven,« je dejal premier.
Predsednik vlade Janez Janša je tudi zavrnil hrvaške očitke, da vinjete niso pravičen ukrep in da niso zmanjšale gneče na cestah. Dodal je, da bi Slovenci, ki prav te dni veliko potujejo po Hrvaškem, tudi na Hrvaškem raje plačali 35 evrov za polletno vinjeto, kot imeli sedanji sistem cestninjenja, ki je mnogo dražji.
(Foto: Kristina Kosec/Bobo)
Slovenski premier je ob tej priložnosti Hrvaški zagotovil podporo na poti v Evropsko unijo. »Mislim, da je od trenutka, ko je bil rešen problem zaščitne ekološko-ribolovne cone, zagotovo ves proces stopil v fazo, ko je mogoče ločevati med odprtimi vprašanji med državama in hrvaškemu približevanju Evropski uniji,« je poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Govor predsednika Vlade RS
