Z udeležbo na tako imenovanih šestih mini vrhovih, ki jim je slovenski premier in predsednik Evropskega sveta Janez Janša tudi so-predsedoval, je slednji sklenil udeležbo na 5. vrhu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko ter Karibi, ki je potekal v Limi. Vrh je ocenil kot zelo uspešen, saj so bili na različnih področjih storjeni pomembni koraki naprej, doseženo pa je bilo tudi veliko zbližanje stališč z državami Latinske Amerike in Karibov (LAK).

 

Premier in predsednik Evropskega sveta Janez Janša s predsednikom Evropske komisije Joséjem Manuelom Barrosom (levo) in mehiškim predsednikom Felipejem Calderonom (Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Mini vrhovi – z Andsko skupnostjo (Kolumbija, Ekvador, Peru, Bolivija), Čilom, Mehiko, Mercosurjem (Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj, Venezuela), Srednjo Ameriko (Salvador, Kostarika, Gvatemala, Honduras, Nikaragva, Panama) ter Cariforumom (Bahami, Barbados, Antigua in Barbuda, Belize, Dominika, Granada, Haiti, Jamajka, Dominikanska republika, St. Lucia, St. Vincent in Grenadini, Surinam, Trinidad in Tobago) – so po besedah predsednika vlade pomenili konkretizacijo načelnih dogovorov, okrog katerih je že bilo doseženo soglasje med Evropsko unijo in LAK. Ti so posledica dejstva, da se Evropska unija v mnogih konkretnih primerih namreč ne more pogajati neposredno s celotno regijo, ker je ta precej raznolika in razdeljena, zato tudi nima oblikovanih skupnih pogledov na vsa odprta vprašanja.

 

Premier Janez Janša v pogovoru s predsednikom vlade Bahamov Hubertom Alexandrom Ingrahamom, predsedujočim Cariforumu (Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Glavna tema pogovorov Evropske unije z omenjenimi državami so bili trgovinski in asociacijski sporazumi, kakor tudi dogovori in zaveze, vezane na obe ključni temi 5. vrha EU-LAK. Ta je bil namreč posvečen boju proti revščini in podnebnim spremembam. »Razprave so bile zlasti intenzivne glede boja proti podnebnim spremembam, ki postaja tudi v tem delu sveta del splošne zavesti in del politične agende držav regije. Posebej zaskrbljene so karibske države, ki so zato na tem področju tudi najbolj iskren zaveznik Evropske unije,« je po zaključku vrha dejal premier Janez Janša. Poudaril je, da gre to jemati kot dodatno spodbudo Evropski uniji, da še okrepi svoje vodstvo v boju proti podnebnim spremembam za dosego učinkovitega in trajnega post-kyotskega sporazuma.

 

Premier Janez Janša in čilska predsednica Michelle Bachelet (Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

»Velik uspeh je tudi, da smo za isto mizo hkrati uspeli dobili vse štiri predsednike Andske skupnosti ter imeli pozitivno in produktivno razpravo,« je bil optimističen predsednik vlade in Evropskega sveta. »Tako smo tudi korak bližje k sklenitvi asociacijskega sporazuma med Evropsko unijo in Andsko skupnostjo, kar je naš veliki cilj, prav tako pa tudi želja naših partnerjev iz Andske skupnosti.«

 

Premier in predsednik Evropskega sveta Janez Janša v pogovoru s predsednikom Evropske komisije Joséjem Manuelom Barrosom (levo) in argentinsko predsednico Cristino Elisabet Fernández Wilhem de Kirchner (Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Na 5. vrhu EU-LAK se voditelji držav in vlad niso mogli izogniti vprašanjem migracij. Te so bile namreč ena najbolj zahtevnih posamičnih tem v času usklajevanja »Limske deklaracije«. Migracijski tok se je v zgodovini obrnil – potem ko so v prejšnjih stoletjih ljudje migrirali v države Latinske Amerike, se je migracijki tok obrnil. Tako se danes Evropska unija sooča z vprašanjem migracij ljudi iz tega dela sveta in ga rešuje z enotnim pristopom, ki ga narekuje schengenski pravni red. Vsekakor pa je, po besedah predsednika vlade in Evropskega sveta Janeza Janše, pozitivno, da je bil usklajen tudi splošen pristop do zaščite človekovih pravic migrantov.

 

     Izjava predsednika Vlade RS

 

  Novica: Ocena vrha EU-LAK

  Novica: Udeležba predsednika Vlade RS na 5. vrhu EU-LAK
  Novica: Udeležba predsednika Vlade na Ekonomskem vrhu EU-LAK