Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je udeležil neformalnega zasedanja Evropskega sveta, ki je včeraj in danes pod portugalskim predsedstvom potekalo v Lizboni. Osrednja pozornost predsednikov držav in vlad članic Evropske unije je bila namenjena predlogu Pogodbe o reformi, ki je bila zgodaj davi tudi potrjena.

 

Premier Janez Janša in predsedujoči Evropskemu svetu, predsednik portugalske vlade, Jose Socrates. (Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

»Strateško gledano je ta evropska reformna pogodba uspešen zaključek procesa, ki se je začel s padcem berlinskega zidu in nadaljeval z veliko širitvijo, katere del je bila tudi Slovenija,« je ob tej priložnosti poudaril premier Janez Janša ter dodal, da bo šele po uveljavitvi omenjene pogodbe mogoče oceniti ali je po teh spremembah in širitvi Evropska unija bolj učinkovita kot tedaj, ko jo je sestavljalo dvanajst oziroma petnajst držav članic.

 

Spremljanje poteka ratifikacij v prvi polovici naslednjega leta bo, po besedah predsednika vlade, ena izmed prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Evropski uniji. »Ni nujno, da se takrat ne bo nič zapletlo. Osebno verjamem, da bo tudi končni rezultat dober, uspešen in da bo z začetkom leta 2009 Evropska unija dobila novo podlago, ki jo v tem trenutku potrebuje.«

 

(Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

»Vsebinsko je reformna pogodba ohranila praktično vse rešitve iz teksta evropske ustavne pogodbe. Tisto, kar manjka, je pomembno, ne pa strateško pomembno. Lahko rečemo, da gre za dober, učinkovit kompromis med političnimi ambicijami in politično realnostjo,« je še dejal premier Janez Janša.

 

Danes sprejeta reformna pogodba v veliki meri prinaša podlago, ki jo Evropska unija potrebuje za uspešno odgovarjanje na izzive globalizacije. Namen razprave o prihodnosti Lizbonske strategije, ki je bila tema nadaljevanja tokratnega zasedanja, je v tem, da Evropska unija iz časov, ko se je globalizaciji prilagajala, preide v čas, ko bo globalizacijo sooblikovala, je poudaril predsednik slovenske vlade. »Zato, da Evropski uniji to uspe, bo potrebno na vseh štirih stebrih, ki so vse od leta 2005 del temeljne zgradbe Lizbonske strategije, dodati določene opeke, določene zidake. Ravno v času, v katerega pade tudi slovensko predsedovanje, se bo to zidanje začelo.«

 

Premier Janez Janša s predsednikom finske vlade Mattijem Vanhanenom, predsednikom Evropskega parlamenta Hans-Gertom Poetteringom ter visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. (Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Tokratni neformalni evropski vrh v Lizboni in dosežen napredek pri oblikovanju nove institucionalne podlage Evropske unije je za Slovenijo še posebej pomemben. »Za nove države članice in manjše države članice je še posebej pomembno, da so pravila igre jasna in čim bolj natančna,« je poudaril premier in še dodal: »S tem, ko smo prešli ta problem in bomo tekom našega predsedovanja predvsem spremljali proces ratifikacije in ne z usklajevanjem morebitnih dodatnih odprtih vprašanj, se odpira prostor za to, da se Slovenija v času predsedovanja vsebinsko bistveno bolj posveti oblikovanju drugega cikla Lizbonske strategije in zunanjepolitičnim izzivom, ki jih, kot vse kaže, v tem času ne bo manjkalo.«

 

  Izjava predsednika Vlade RS