Predsednik Vlade RS Janez Janša je danes z ministrsko ekipo v Ljubljani zaključil delovni obisk vlade v osrednji Sloveniji. Ob tem je dodal, da je ta obisk zadnji v prvem krogu obiskov slovenskih regij in obljubil, da se bodo obiski nadaljevali tudi v drugem delu mandata.
Delovni posvet Vlade RS na začetku obiska v Osrednji slovenski regiji (Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Vlada se je dopoldne v Inštitutu Jožef Štefan sešla na delovnem posvetu, kjer so govorili o razvojnih perspektivah Ljubljane in občinah osrednje Slovenije. Obravnavali pa so tudi težave prometne in okoljske infrastrukture, kjer so se soočili z nekaterimi precej pesimističnimi roki glede izgradnje oziroma posodobitve prometnih vpadnic v mesto. Ta je namreč povezana z zahtevno zakonodajo, tudi z vidika naravovarstvene zaščite. »Dogovorili smo se, da bomo te roke, kolikor je možno skrajšali, kajti gre za milijone izgubljenih delovnih ur in ur prostega časa,« je bil odločen premier.
Premier na obisku Inštituta Jožef Štefan (Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Kasneje se je v spremstvu še nekaterih ministrov sestal še z vodstvom Inštituta Jožef Štefan, ki je največji javni raziskovalni zavod v Sloveniji in zaposluje 800 ljudi. Vodstvo inštituta mu je predstavilo svoja prizadevanja za pospeševanje sodelovanja z gospodarstvom. Po njihovem mnenju se namreč sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom v Sloveniji počasi izboljšuje, znanje, znanost in kreativnost pa je potrebno še bolj promovirati in stimulirati. Premier je poudaril, da vlada ni slučajno izbrala obisk Inštituta Jožef Štefan za začetek obiska, saj je želela dati ustrezen poudarek temu, kar počne inštitut. Zaveda se njegovega pomena in perspektiv ter pričakuje, da se bodo v prihodnjih letih pospešila vlaganja v raziskave in razvoj s strani gospodarskega sektorja. Prav tako pa so pomembne tudi manjše akcije z velikim posledicami, kot na primer promocija deficitarnih poklicev že v sami gimnaziji.
Premier na obisku v podjetju Metrel merilna in regulacijska oprema (Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Sogovorniki so izmenjali stališča tudi do pospešenega vključevanja inštituta v visokošolsko izobraževanje, ta pa naj bi se še intenzivneje vključeval v evropske raziskovalne tokove. Gostitelji so premierja in ministre seznanili tudi z vedno večjo potrebo po visoko izobraženem kadru naravoslovne smeri. Premier pa je ob tej priložnosti poudaril, da je v osrednji slovenski regiji daleč največ razvojnih potencialov. »Tukaj je veliko število zelo obetajočih podjetij, imamo največjo koncentracijo znanja v državi, naj izpostavim le Inštitut Jožef Štefan. Naleteli smo na dokaze, da prihaja do vedno večjega sodelovanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom, da se dogaja tisto, o čemer že nekaj let govorimo kot o naši želji. Gremo v smer, kjer je najbolj razviti del Evropske unije, kar je razveseljivo,« je dejal predsednik vlade.
Premier na obisku v podjetju Amebis (FOTO: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Kasneje je predsednik vlade obiskal podjetje Metrel v Horjulu, ki se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in prodajo merilnih inštrumentov in regulacijskih transformatorjev. Podjetje je izvozno orientirano, saj izvozi preko 90 % svojih izdelkov. Predsednika vlade so seznanili s pomanjkanjem kadrov in znanja s področja računalništva, strojništva in elektro področja. Spregovorili pa so tudi o vzpodbujanju tehnološkega razvoja in inovativnosti ter možnostih, ki jih nudijo nacionalni in evropski razpisi. Izmenjali so tudi stališča do telekomunikacijske infrastrukture, njene širitve in posledično omogočanja širokopasovnih povezav za prenos podatkov.
Premier si je ogledal proizvodnjo podjetja Trivial Antene (FOTO: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
V nadaljevanju se je premier ustavil še v Kamniku. Najprej mu je vodstvo podjetja Amebis predstavilo podjetje in njegovo dejavnost, ki zajema razvoj programske opreme na področju jezikovnih tehnologij. Nato pa je obiskal še podjetje Trival Antene, ki želi postati eno vodilnih podjetij v razvoju in proizvodnji anten v VHF-UHF profesionalnem področju na svetu. Tudi to podjetje kar 90 % svoje proizvodnje izvozi v 65 držav, največ pa sodelujejo z ameriškim kupcem in dobaviteljem. Vsako leto s pomočjo lastnega razvoja plasirajo na trg 3-5 novih izdelkov. Predsednik vlade se je z gostitelji pogovarjal tudi o načrtih in viziji podjetja, predstavili pa so mu težave, s katerimi se srečujejo pri samem poslovanju in otežujejo poslovanje malih podjetij. Nekaj besed so namenili tudi predvidenim novim razpisom za nove investicije in spodbujanju razvoja novih izdelkov.
Premier je na novinarski konferenci predstavil obisk v regiji in odgovarjal na vprašanja (FOTO: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Na popoldanski novinarski konferenci je predsednik vlade poudaril, da je osrednja slovenska regija daleč najbolj razvita, je pa tudi najbolj gosto naseljena regija, s skoraj 200 prebivalci na km2. Po njegovih besedah sta tu prisotna tudi najboljša izobrazbena struktura in najboljši indeks rasti bruto domačega proizvoda, regija pa je tudi najbolj sposobna črpati evropska sredstva. Hkrati ima največ projektov, ki bodo v obdobju 2004 do 2006 financirani s strani Evropske unije.
Premier se je srečal tudi z župani regije (FOTO: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Kljub temu pa je premier opozoril, da je znotraj regije veliko razlik. Regionalna statistika namreč ne pove vsega. Regija ima v svoji sestavi Ribniško-kočevsko subregijo, kjer so razvojni kazalci nekaj povsem drugega. Ta subregija je na 85 % povprečja slovenske razvitosti, plače so na okrog 80 % slovenskega povprečja, tudi poseljenost je le 38 prebivalcev na km2. Po njegovem mnenju to kaže, da so znotraj osrednje slovenske regije in tudi same Slovenije velike razlike. »Podatki o regiji, ki je razvita preko evropskega povprečja, ne govorijo o kvaliteti življenja v celotni regiji,« je dejal premier in opozoril, da obstaja tudi velikanska razlika pri možnostih za odpravljanje teh problemov.
»V tej regiji je največji problem infrastruktura. Gre za problem mirujočega prometa v Ljubljani in samih vpadnicah. Veliko prebivalcev se namreč vozi v Ljubljano, ker ta nudi največ delovnih mest. Za nekatere je dostop boljši kot za druge. Problematične so predvsem vpadnice iz gorenjske smeri, deloma litijske. Največji problem pa je cestna povezava proti Ribnici in Kočevju. Te probleme je potrebno odpravljati prioritetno,« je dejal predsednik vlade. Težava celotne države so tudi železnice, ki se soočajo z zastarelo infrastrukturo. V Ljubljani se bo to v kratkem reševalo z gradnjo nove železniške postaje, ostala modernizacija pa bo odvisna od tega, v koliko kratkem času bomo sposobni zagotoviti sredstva za izgradnjo celotne železniške infrastrukture.
Po besedah predsednika vlade se je tudi v osrednji Sloveniji pokazalo, da obstajajo problemi, ki so nekje vmes, med državno in občinsko ravnijo. »Tukaj pogrešamo inštitut regije. Skrajni čas je, da pride do razdelitve Slovenije na pokrajine. S spremembo ustave, ki je bila sprejeta pred kratkim, je bila dana možnost za ta korak. V nekaj tednih bo tako v vladno proceduro prišel sveženj zakonodaje, ki bo omogočila oblikovanje pokrajin. Tako bomo tudi dobili formalne okvire za reševanje težav, ki so nekje med državno in lokalno ravnijo in jih posamične občine ne morejo reševati, država pa tudi težko rešuje toliko zadev,« je povedal premier.
V Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih 2007 - 2023, ki je v pripravi in je tik pred delovno uskladitvijo, da gre formalno v vladno proceduro, je v osrednji Sloveniji predviden tudi zelo pomemben projekt z delovnim nazivom poslovno športnega centra. Ljubljana oziroma regija namreč potrebuje neko središčno mesto za sejemsko dejavnost in hkrati tudi športni objekt - stadion z dovolj velikimi kapacitetami za organizacijo večjih športnih prireditev. Oba problema je po besedah predsednika vlade mogoče reševati sočasno in sicer tako, da se del infrastrukture uporablja za oba namena. V sklopu tega projekta pa je v veliki meri možno angažirati tudi zasebni kapital.
Premier se je udeležil dobrodelne nogometne tekme (FOTO: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Pozno popoldne se je predsednik vlade z ministrico in ministri v Ljubljani srečal še z župani, gospodarstveniki, poslanci in svetniki državnega sveta iz osrednje Slovenije. Spregovorili so o razvojnih perspektivah te regije ter drugih aktualnih vprašanjih, ministrska ekipa pa je tudi odgovarjala na vprašanja prisotnih.
Zvečer se je vladna ekipa pomerila še v malem nogometu z ekipo gospodarstvenikov, ki jo je vodil dr. France Arhar. Izkupiček prostovoljnih prispevkov, ki so bili zbrani ob tej priložnosti, je šel v humanitarne namene.
