Predsednik vlade Janez Janša se je danes v Bruslju udeležil neformalnega zasedanja Evropskega sveta, ki je bilo na predlog francoskega predsedstva posvečeno obravnavi izhodišč za skupen nastop predstavnikov Evropske unije na vrhunskem zasedanju skupine G-20. To bo, na pobudo predsednika ZDA Georga Busha, 15. novembra v Washingtonu. »Evropska unija je dosegla neformalno soglasje o stališčih, ki jih bo zastopala na svetovnem finančnem vrhu. Če bo to stališče dobilo tudi podporo ZDA, Kitajske in drugih večjih svetovnih gospodarstev, bo to res revolucija v svetovnih financah,« je dejal premier po koncu zasedanja.
Premier Janez Janša in predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet (Foto: Thierry Monasse/STA)
Osrednja tema današnjega neformalnega Evropskega sveta, kakor tudi skorajšnjega zasedanja v Washingtonu, so aktualne razmere na mednarodnih finančnih trgih, globalni odziv nanje in dolgoročnejši ukrepi v mednarodnem finančnem sistemu za preprečevanje prihodnjih kriz. Kot je poudaril premier Janez Janša, voditelji držav in vlad danes niso bili stoodstotno enotni, vendar pa je bila dosežena velika stopnja enotnosti glede ključnih korakov, ki bodo predlagani. »Ključna zaveza v neformalnem dokumentu, ki je bil danes v veliki meri usklajen, je, da nobena finančna institucija na svetu in noben teritorij ne more ostati brez nadzora.« Izpostavil pa je opozorila evropskih voditeljev pred negativnimi vplivi pretirane regulacije. Po mnenju mnogih namreč zgolj regulacija in nadzor nista rešitev sama po sebi, saj lahko privedeta v neko drugo skrajnost.
Premier Janez Janša in predsednik grške vlade Kostas Karamanlis (Foto: Thierry Monasse/STA)
»To, da se je Evropa poenotila, je velik uspeh,« je poudaril premier ter dodal, da se zaveda, da pa bo najtežja naloga dobiti svetovno podporo evropskim stališčem. »To bo izjemno težko, ker so stališča različna,« je dejal in ocenil, da bi podpora večjih svetovnih gospodarstev pomenila revolucijo v svetovnem finančnem sistemu. »Gre za zasnovo novega svetovnega finančnega reda, ki bo prišla iz Evrope. Če bo dobila podporo pri ključnih točkah, bo dejansko dosežen velik korak naprej,« je bil optimističen premier. Le na ta način se bo namreč svet v prihodnje lahko izognil podobnim finančnim krizam. »Morebitni propadli vrh v Washingtonu pa lahko pomeni velik problem in velik korak k poglabljanju finančne krize. Gre torej za veliko tveganje, ki pa se mu ni mogoče izogniti,« je opozoril premier Janez Janša.
Slovenija s finančno krizo neposredno ni bila prizadeta, pričakovati pa je negativne vplive naslednje faze – gospodarske krize, saj se gospodarska rast upočasnjuje. Po besedah predsednika vlade so bili ukrepi, ki jih je Slovenija sprejemala v zadnjih tednih in gredo v smeri razbremenitve gospodarstva, danes pozdravljeni. To tudi pomeni, da je Slovenija kot del evropskega trga, ki ima izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, odločno odgovorila na drugo fazo te krize.
(Foto: Thierry Monasse)
Predsednik vlade Janez Janša pa je v pogovoru s slovenskimi novinarji tudi povedal, da je Slovenija že predlagala generalnega sekretarja skupine za premislek, katere naloga bo pomoč pri soočanju z izzivi Evropske unije v prihodnosti. Znano je namreč, da je Sloveniji na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta uspelo dobiti ta položaj, kar je po vrhu javno sporočil tudi predsednik Evropskega sveta, francoski predsednik, Nicolas Sarkozy. Kot pa je danes povedal premier Janez Janša, bo slovensko ime generalnega sekretarja, v skladu z dogovorom, razkrilo francosko predsedstvo, ko bodo opravljene vse formalnosti in bo ime usklajeno tudi z vodjo skupine, nekdanjim španskim premierjem Felipejem Gonzalezom. »Pričakujemo, da se bo to zgodilo v naslednjih dneh, ker je večina formalnosti opravljenih,« je dejal premier Janez Janša.
