Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša se  je danes v Bruslju udeležil medparlamentarnega srečanja, na katerega so povabljene delegacije vseh nacionalnih parlamentov držav članic Evropske unije ter predsedniki parlamentov vseh držav Zahodnega Balkana in Turčije. Osrednja tema srečanja je bila evropska perspektiva Zahodnega Balkana in ključni izzivi te regije.

 

(Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Predsednik slovenske vlade je v svojem nagovoru poudaril, da je Zahodni Balkan osrednje težišče širitvene politike Evropske unije in kot tak predstavlja neizbežno poglavje vsake resne razprave o prihodnosti Evrope. »Projekcije naše skupne prihodnosti niso še nikoli tako jasno gravitirale preko meja Evrope, v globalni prostor. Današnja generacija Evropejcev ima v tem pogledu zgodovinsko priložnost Evropo pripraviti na vlogo globalnega akterja. To priložnost pa bomo zmogli polno izkoristiti le, če bomo izpolnili tudi zgodovinsko odgovornost, da naš projekt zaokrožimo tu, v Evropi,« je poudaril premier Janez Janša.

 

(Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Evropska unija se bo, po besedah predsednika slovenske vlade,  s širitvijo na države Zahodnega Balkana  in opredelitvijo evropske sosedske politike lahko bolj uspešno soočala s tremi ključnimi izzivi: zagotavljanjem miru in varnosti, bojem proti podnebnim spremembam in bojem proti revščini.

 

(Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Predsednik Evropskega sveta Janez Janša je ob robu srečanja dejal, da je Slovenija naredila vse, kar je bilo v njeni moči, kar zadeva približevanja regije Zahodnega Balkana Evropski uniji. S sklenitvijo mreže stabilizacijsko pridružitvenih sporazumov z vsemi državami Zahodnega Balkana bo regija z Evropsko unijo dokončno povezana na nepovraten način, saj le- ti predstavljajo pozitiven odgovor na vprašanje, ali lahko to regijo pripeljemo k večji stabilnosti. Premier je še izpostavil, da nadaljnji koraki držav Zahodnega Balkana proti Evropski uniji v letošnjem letu sovpadajo z enim od temeljnih političnih procesov v Evropski uniji, to je z ratifikacijo Lizbonske reformne pogodbe. »Čeprav se o tem prav veliko ne govori, je tudi proces nadaljnje širitve v veliki meri odvisen od tega, ali bo Evropa dobila tudi zunanji okvir za nadaljnje širitve, za nadaljnjo krepitev svoje vloge in za odgovore na prihodnje globalne izzive.«

 

(Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Predsednik slovenske vlade je o temi današnjega srečanja spregovoril tudi v pogovoru za francosko  televizijo France 24.

 

   Govor predsednika Vlade RS

     Izjava predsednika Vlade RS