Predsednik Vlade RS Janez Janša se je drevi udeležil osrednje državne počastitve dneva samostojnosti in enotnosti. V svojem slavnostnem govoru se je dotaknil polpretekle slovenske zgodovine, ustavil pa se je tudi pri razmerah današnjega časa. Ob tem je še posebej izpostavil gospodarski in socialni razvoj Slovenije ter dodal, da smo v letošnjem letu ustvarili daleč največ, odkar Slovenija obstaja.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Premier je v govoru poudaril, da Slovenci do tu, kjer smo danes, nismo prišli po volji drugih, temveč z lastnimi napori. Tako smo od plebiscita prehodili uspešno pot in postali del evropske družine, ki ceni slovenski ustvarjalni potencial, sposobnosti in izkušnje. Kot je dejal, je Slovenija lahko ponosna na svoj gospodarski in socialni razvoj ter opozoril, da ta razvoj povzroča tudi negativne posledice. Slovenija ima tako zaradi znanih vplivov in domače rasti tudi višjo inflacijo. Pri tem je opozoril, da je zaradi tega posebej prizadetih kakšnih 200.000 sorojakov, ki živijo na pragu in pod pragom revščine. »Zaradi tega vlada pripravlja ukrepe, ki bodo še posebej v prihodnjih mesecih skušali zavarovati njihov socialni položaj,« je napovedal.
Predsednik vlade se je v svojem govoru vprašal, zakaj kljub vsem uspehom in priznanjem srečujemo ponekod zamorjenost in celo neko nelagodje ali celo nevoščljivost zaradi teh uspehov. »Naslednje leto bo minilo 18 let od spravne slovesnosti, ki je bila poleti leta 1990 v Kočevskem Rogu. Kljub temu se zdi, kot da smo še vedno sprti,« je menil premier in se vprašal, zakaj nikogar ne ganejo množična grobišča, ki jih odkrivajo v zadnjem obdobju po Sloveniji – zadnji podatki govorijo že o 571 grobiščih. »Vendar to nikogar ne gane, odrinemo v podzavest in pride ven na drugem koncu. Kako velika mora biti poškodba moralnega okolja, da se ne zdrznemo, ko ljudje, ki se imajo za ugledne, pokopavanju mrtvih rečejo premetavanje ali preštevanje kosti,« je dodal ter omenil nujnost poziva k spoštovanju resnice. Po njegovih besedah se gre vprašati, kakšen narod smo, da nismo sposobni niti dostojno pokopati svojih mrtvih. »Osnovno načelo civilizacije je, da se mrtvi pokopljejo, da so tudi mrtvi del občestva in da si zaslužijo spoštovanje,« je poudaril in dodal, da se zdi, kot da pri nas ne bi bilo tako.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Vprašal se je, zakaj ne nastane neko soglasje, da se te stvari prizna in se jih ovrednoti, kot se jih ovrednoti v vseh civiliziranih državah in se gre naprej. Po njegovem mnenju lahko najdemo odgovor v državah, kjer so se v preteklosti soočali s podobnimi problemi. Ob tem je citiral del govora, ki ga je imel nekdanji češki predsednik Vaclav Havel 1. januarja 1990. V njem je Havel zatrdil, da je glavni problem, da so Čehi takrat živeli v moralno kontaminiranem okolju. Premier Janez Janša je prepričan, da smo Slovenci leta 1990 imeli popolnoma enak problem, vendar ni bilo nikogar, ki bi iz istega mesta kot Havel pozval k spoštovanju resnice. Zato smo po njegovem mnenju namesto tega poslušali, da je resnic več, sedaj pa plačujemo velik davek, ker se skuša resnico ogoljufati. »Zaradi tega se ta izvirni greh neresnice prenaša na potomce, vendar ne izgine,« je opozoril.
»Ali bo naša generacija, ki je bila sposobna stopiti skupaj in se dogovoriti o izvedbi plebiscita, generacija, ki je osamosvojila Slovenija, jo demokratizirala, jo povezala v EU, NATO in evropsko monetarno unijo, zmogla tudi ta korak,« se je vprašal premier. Izrazil je prepričanje, da se bodo rane delitve začele kmalu celiti. »Če smo zmogli vse korake doslej v zadnjih 18 letih, zmoremo tudi tega,« je poudaril. Po njegovem mnenju mora biti današnji praznik in vse tisto, kar simbolizira v prihodnosti, vir moči, da bo slovenski narod presegal to usodno delitev. Slovenci se namreč strinjajo okrog tega, da je slovenska država največji dosežek v zgodovini, nekaj kar pomaga presegati delitev, je poudaril.
V svojem govoru je spomnil tudi na današnji, simboličen dan, ki je tudi razlog za praznovanje. Slovenija je namreč postala del schengenskega prostora, kar si generacije pred nami niso upale niti sanjati.
Ob koncu govora pa se je spomnil tudi tistih, ki so soustvarjali slovensko državo ter zanjo dali tudi življenje. »Ti si zaslužijo poseben spomin in priznanje,« je dejal. Prav tako pa tudi tisti pripadniki slovenske policije in teritorialne obrambe, ki so bili decembra 1990 pripravljeni varovati ključne slovenske institucije in braniti najpomembnejšo zgodovinsko odločitev.
Govor predsednika Vlade RS