Predsednik Vlade RS Janez Janša je na novinarski konferenci ob drugi obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo povedal, da se življenje v tem času v Sloveniji ni bistveno spremenilo in da se v tem času tudi odnos Slovencev do Evropske unije ni bistveno spremenil, kar pomeni, da je še vedno zelo pozitiven.
FOTO: KPV
Premier je predstavil rezultate raziskave, ki je bila opravljena za Kabinet predsednika vlade, ki kažejo, da bi od opredeljenih vprašanih, to je prek 80 odstotkov, glasovalo za vstop v Evropsko unijo. Opozoril pa je, da najpomembnejši premiki, vezani na odnos Evropska unija – državljan Slovenije šele pridejo. »Približno dve tretjini takšnih konkretnih sprememb šele sledi. Najpomembnejša bo zagotovo naslednje leto: uvedba evra. Prav tako naslednje leto verjetno vstop v Schengensko območje in s tem odprava mejnih kontrol na notranjih mejah,« je povedal premier.
Predsednik vlade je ocenil, da je v relativno kratkem času, po dveh letih, uspelo Sloveniji zavzeti primerno mesto v Uniji. Tudi splošni gospodarski rezultati, ki jih zdaj primerjamo z EU 25, so dobri. »Kupna moč v Sloveniji se je v zadnjih dveh letih izrazito povečala. Po zadnjih napovedih Evropske komisije Slovenija dosega 81 odstotkov bruto domačega proizvoda po kupni moči EU 25. Kot posledica povečevanje odprtosti trga so se že v letu 2004 znižale nekatere cene, predvsem živil in tekstila. Slovensko gospodarstvo se je relativno hitro prilagodilo zahtevam skupnega trga,« je rekel premier ter dodal, da bo Slovenija verjetno edina nova članica, ki bo s prihodnjim letom sposobna prevzeti evro.
Opozoril je, da se niso uresničile marsikatere pesimistične napovedi, kako bo po vstopu v Evropsko unijo 100 tisoč ljudi ostalo brez dela. Prav tako ni bilo opaziti pretiranega bega možganov iz Slovenije v druge države Evropske unije zaradi odprtosti trga.
Predsednik vlade je poudaril, da po dveh letih lahko rečemo, da Slovenija služi Evropski uniji kot pozitiven primer tudi v odločanju v nadaljnjih širitvah in v zvezi s tem želi Slovenija vzdrževati aktivno vlogo na Zahodnem Balkanu. »Državam te regije želimo posredovati svoje izkušnje in tudi znanje v smeri vzpostavitve primernih gospodarskih in pravno demokratičnih struktur,« je rekel premier.
Zagotovo lahko med največji uspeh Slovenije v tem času štejemo uspešna pogajanja v Naslednji finančni perspektivi Evropske unije. Slovenija bo v tem času neto prejemnica v višini dveh milijard evrov, kar je letno bistveno več, kot pa v času sedanje finančne perspektive. Na voljo bo kar štiri krat več kohezijskih sredstev, kot pa jih imamo letno na voljo v obdobju 2004-2006.
Ob koncu je premier opozoril še na ključne izzive, ki čakajo Slovenijo po dveh letih članstva v Evropski uniji. To sta uresničevanje Lizbonske strategije v Sloveniji in priprave Slovenije na predsedovanje Svetu Evropske unije.
Magnetogram novinarske konference
