XXI. vrh med Evropsko unijo in Rusko federacijo v sibirskem Hanti Mansijsku je, po besedah predsednika Vlade Republike Slovenije in predsednika Evropskega sveta Janeza Janše, potekal v zelo prijateljskem vzdušju in kot prvi po letu 2003, ki se je končal s sprejeto skupno izjavo. »Deset let po prvem vrhu med Evropsko unijo in Evropsko federacijo smo s skupno izjavo pospremili začetek pogajanj o novem sporazumu med Unijo in Rusijo. S tem smo potrdili pozitivna pričakovanja novega začetka, ki je v zadnjem času zaznamovalo naše partnerstvo,« je na novinarski konferenci po končanem vrhu dejal premier Janez Janša.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Vrh je poseben tudi zaradi dejstva, ker ga je na ruski strani vodil novi predsednik Ruske federacije Dmitrij Medvedjev, na evropski strani pa Slovenija kot prva nova članica Evropske unije, ki predseduje povezavi in hkrati tudi kot prva slovanska država na čelu Sveta Evropske unije. Premier Janez Janša je izrazil zadovoljstvo nad potrjenimi visokimi obeti glede novega sporazuma. »Čeprav bo potrebno skozi pogajanja uskladiti še številne poglede, smo si glede osrednjega cilja enotni že v izhodišču: potrebujemo izboljšan, ambicioznejši temelj za odnose med Evropsko unijo in Rusijo. Ta mora biti prilagojen širini in razvejanosti našega sodelovanja, ki smo ju dosegli v zadnjem desetletju. Sporazum kot tak mora omogočiti nadaljnje poglabljanje našega strateškega partnerstva,« je bil optimističen premier.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Opozoril je, da je uspeh Evropske unije pri soočanju z izzivi globalne dobe močno odvisen prav od razvoja odnosov z Rusijo, ki je največja soseda Evropske unije, podoben interes pa je bil izražen tudi z ruske strani. Odnosi z Evropsko unijo so namreč, po besedah ruskega predsednika, zelo pomemben del strategije Rusije za 21. stoletje.
Evropska unija ostaja največja trgovinska partnerica Rusije. Od leta 2000 se je obseg blagovne menjave skoraj potrojil, lani je znašal 233 milijard evrov. V tem obdobju se je delež blagovne menjave z Rusijo v zunanji trgovini Evropske unije tudi skoraj podvojil, Rusija pa se je med trgovinskimi partnericami Evropske unije uvrstila takoj za ZDA in Kitajsko. Sogovorniki so se tudi strinjali, da glavni izzivi za evropsko in rusko gospodarstva izvirajo iz dogajanj na globalni ravni in poleg kratkoročnih ukrepov zahtevajo tudi partnersko in strateško sodelovanje.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Tesno sodelovanje je še naprej ključno tudi na področju energetike. Vzporedno s pogajanji o novem sporazumu moramo nadaljevati odprt energetski dialog ter v sodelovanje na tem področju vnesti še več predvidljivosti za varnost ponudbe in povpraševanja. To ravnotežje je zelo pomembno. Zato je tudi pomembno, da Mehanizem zgodnjega opozarjanja čim prej zaživi v praksi,« je opozoril predsednik Evropskega sveta Janez Janša.
Po njegovih besedah je Rusija strateški partner Evropske unije tudi v boju proti podnebnim spremembam. Delita pa tudi odgovornost pri globalnih varnostnih izzivih, pri čemer veliko stavita na učinkovito sodelovanje v multilateralnih okvirih.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
»Evropska unija si zagotovo še naprej želi konstruktivnega sodelovanja z Rusijo pri zagotavljanju stabilnega in demokratičnega razvoja držav v skupni soseščini ter pri razrešitvi zamrznjenih konfliktov. Strinjali smo se, da je zelo pomembno, da se vse strani, vpletene v te zamrznjene konflikte, vzdržijo uporabe sile in ne prekinjajo medsebojnega dialoga,« je poudaril premier.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Voditelji Evropske unije in Rusije so razširili in poglobili dialog na mnogih področjih, seveda pa so bile neizogibne tudi nekatere razlike v stališčih. »Zato je pomembno, da delujejo mehanizmi, znotraj katerih teče odprta, partnerska razprava. Mednje sodijo tudi redne konzultacije o človekovih pravicah, ki smo jih nazadnje, aprila, gostili v Ljubljani. Evropska unija je zainteresirana za nadaljevanje tega dialoga,« je dejal premier Janez Janša. Dodal je, da Evropska unija posveča veliko pozornost človekovim pravicam in izrazil veselje, da je tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev temu področju dal enak poudarek.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Letošnjega vrha med Evropsko unijo in Rusko federacijo so se poleg premierja in predsednika Evropskega sveta Janeza Janše ter slovenskega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka na evropski strani udeležili še: predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, evropski komisar za trgovino Peter Mandelson, evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner ter visoki predstavnik za Skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Rusko delegacijo, v kateri je bil tudi zunanji minister Sergej Lavrov, pa je vodil ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev sta ob tej priložnosti na novinarski konferenci po vrhu tudi pohvalila polletno slovensko predsedovanje Evropski uniji. Kot je dejal predsednik Evropske komisije, je bilo prvo predsedovanje kake nove članice EU izjemno uspešno in ima enako težo kot predsedovanje ostalih članic unije. Tudi po besedah ruskega predsednika, ki ni skoparil s pohvalami na račun slovenskega predsedovanja, je bilo predsedovanje prve slovanske države na čelu Evropske unije uspešno.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša pa se je po zaključku vrha ločeno sestal tudi s predsednikom Ruske federacije Dmitrijem Medvedovim, s katerim sta govorila o gospodarskemu sodelovanju, še posebej na področju trgovine, in se zavzela za to, da bi ga še okrepili. Obseg blagovne in storitvene menjave med Slovenijo in Rusijo se namreč izredno krepi in je že blizu dveh milijard evrov letno. »Poleg tega je interes na obeh straneh zelo velik,« je pojasnil premier. Po njegovih besedah Slovenija še posebej veliko novo tržno nišo vidi v poskusih ruske vlade dinamizirati gospodarstvo z vzpodbudami za ustanavljanje malih in srednjih podjetij.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Zelo pomembno področje sodelovanja pa je za obe državi tudi energetika. Trenutno potekajo pogajanja na ekspertni ravni o izgradnji dela plinovoda Južni tok, ki naj bi potekal tudi čez Slovenijo. Ta projekt bi bil, v kolikor bi zadostil nekaterim zahtevam slovenske strani, po besedah predsednika slovenske vlade, za Slovenijo ugoden. Tako bi namreč dobila dostop do vira energije, ki ga potrebuje, pa tudi poslovno priložnost, tako pri sami izgradnji kot tudi pri koristih od tranzita za del plina, ki ga sami ne bi porabili, je pojasnil premier Janez Janša.
Izjava predsednika Vlade na novinarski konferenci
Sporočilo za javnost po vrhu Evropska unija – Ruska federacija
Skupna izjava o začetku pogajanj o novem sporazumu med Evropsko unijo in Rusko federacijo (angleško)
Skupna izjava o čezmejnem sodelovanju (angleško)
