Danes se je v Bruslju končalo junijsko zasedanje Evropskega sveta, zadnje pod slovenskim predsedstvom, ki ga je vodil predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša. Predsedniki držav in vlad članic evropske sedemindvajseterice so na tokratnem srečanju osrednjo pozornost namenili izidu irskega referenduma o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ukrepom za soočanje s posledicami naraščajočih cen hrane in nafte, razvojnim ciljem tisočletja in Zahodnemu Balkanu.
Premier Janez Janša v pogovoru s predsednikom madžarske vlade Ferencem Gyurcsanyem /v sredini/ in stalnim predstavnikom Madžarske pri EU Tiborjem Kissom /levo/ (Foto: Bor Slana/Bobo)
Predsedniki držav in vlad članic Evropske unije so se v luči rezultatov nedavnega referenduma o ratifikaciji Lizbonske pogodbe na Irskem strinjali, da je potrebno tamkajšnjemu političnemu vrhu dati čas za analizo nastale situacije. Obenem pa se bo Irska tudi posvetovala z ostalimi državami članicami o nadaljnjih korakih v ratifikacijskem procesu, je na novinarski konferenci ob koncu zasedanja dejal slovenski premier Janez Janša. Kot je še pojasnil, se bodo razprave o analizah irskega referenduma in možnih nadaljnjih korakih nadaljevale na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta.
Predsednik vlade Janez Janša je povedal, da se je, ne glede na nastale razmere po irskem referendumu, Evropski svet z vso resnostjo lotil problemov, s katerimi se soočata Evropa in celotni svet, kot so npr. visoke cene hrane in nafte. Ob tem je dejal, da 16% prebivalstva Evropske unije živi pod mejo revščine, po svetu je bilo v revščino dodatno pahnjenih 100 milijonov ljudi, medtem ko so se cene nafte v zadnjih šestih letih povišale za 500%. Premier je ob tem dejal, da so vzroki za navedena povišanja cen nafte in hrane različni. »Evropske politike lahko ponudijo del rešitev za te probleme. Strinjali smo se, da mora Unija pokazati enotnost pri ukrepanju tako doma kot globalno, pri čemer lahko rečemo, da smo že v fazi aktivnega reševanja teh problemov,« je poudaril premier.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Prvo fazo rešitev predstavlja blaženje posledic, zato bo, po besedah predsednika Evropskega sveta Janeza Janše, Evropska unija v nadaljevanju preučila primernost uporabe davčnih ukrepov za blažitev posledic hitrih porastov cen nafte. Vzporedno s tem pa je premier izpostavil nujnost vzpostavitve učinkovitih strukturnih prilagajanj, ki morajo imeti dolgoročne učinke. Med ukrepi je navedel sistematično spremljanje dogajanja na trgih, povečevanje učinkovite rabe energije, okrepitev inovacij in raziskav za razvoj novih tehnologij, določitev trajnostnih kriterijev za proizvodnjo bio-goriv in vzpodbujanje razvoja druge generacije bio-goriv. Prav tako bi bilo, po mnenju slovenskega premierja, potrebno vzpostaviti tudi dialog med državami proizvajalkami, porabnicami nafte in naftnimi družbami. Evropska unija je na tokratnem srečanju tudi potrdila svojo zavezanost odprti trgovinski politiki, hitrim odzivanjem na takojšnje kratkoročne humanitarne potrebe ter spodbudo ciljno usmerjeni podpori za oživitev kmetijstva v državah v razvoju. V razpravi o razvojnih ciljih tisočletja je Evropski svet okrepil njihovo izvajanje, saj je Evropska unija, po besedah slovenskega premierja, pripravljena na tem področju še naprej igrati dejavno vlogo ter v tem smislu znatno povečati obseg razvojne pomoči.
Evropski svet je sprejel tudi poseben aneks v povezavi z regijo Zahodnega Balkana. »Dodatna stabilizacija in napredovanje proti Evropski uniji je bila ena od prioritet slovenskega predsedovanja. Tu je bil narejen velik korak naprej. Evropska perspektiva za Zahodni Balkan ni več vprašanje ali dilema, saj je zaključen podpis pridružitvenih in stabilizacijskih sporazumov držav Zahodnega Balkana,« je dejal predsednik vlade Janez Janša. V zvezi z Zahodnim Balkanom je bil na tokratnem zasedanju dosežen napredek pri vizni politiki, dogovorjen je bil enotni okvir financiranja za omenjeno regijo, Evropski svet pa je dal tudi vrsto drugih sektorskih pobud, ki so usmerjene v dobrobit državljanov celotne regije.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Voditelji sedemindvajseterice so tudi potrdili dogovor na področju liberalizacije energetskih trgov. »Glede na krepka razhajanja v izhodišču, kompromisa ni bilo lahko doseči. Tovrstna rešitev bo na dolgi rok koristna za potrošnike, saj bo najučinkoviteje zagotavljala nižje cene in varnost dobave,« je dejal premier. Predsedniki držav in vlad članic Evropske unije so tudi pozvali k zaključitvi dela na direktivi o delovnem času in direktivi o pravicah delavcev, ki delajo preko agencij. Predsednik slovenske vlade je še povedal, da je Evropski svet na tokratnem zasedanju okrepil proces Evropske sosedske politike in nadgradili Barcelonski proces, poleg tega pa tudi potrdil izpolnjevanje pogojev za sprejem Slovaške v evro-območje s 1. januarjem 2009.
»Vse to so konkretni znaki, da Evropska unija deluje in da teče poglobitveni proces, ki dobro napreduje,« je še povedal predsednik slovenske vlade in Evropskega sveta Janez Janša.
Izjava predsednika Vlade RS
Novinarska konferenca predsednika Vlade RS, predsednika Evropske komisije in ministra za zunanje zadeve RS
