Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je na današnji novinarski konferenci spregovoril o hrvaški zaščitni ekološki ribolovni coni v Jadranskem morju. Po besedah premierja predstavlja enostranska uveljavitev cone problem med Evropsko unijo in Hrvaško, saj slednja z njeno uveljavitvijo ne spoštuje predpristopnih zavez Evropski uniji.  

 

(Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Premier Janez Janša je dejal, da je bil leta 2004 sklenjen dogovor med Slovenijo, Italijo, Hrvaško in Evropsko komisijo,  da se hrvaška zaščitno ekološko ribolovna cona ne bo uporabljala za države članice Evropske unije, za našo državo sprejemljiv. Ob tem je dodal, da bo slovenska vlada vztrajala na obstoječem dogovoru, dokler ne bo predlagana nova sprejemljiva rešitev.

 

(Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Po besedah predsednika vlade se čas, ki sta ga slovenska vlada in Evropska komisija obljubili Hrvaški, da uveljavi že sprejet mednarodni dogovor ali predlaga novo rešitev, počasi izteka. »Pričakujemo rešitve takoj, ko bo konstituirana nova vlada in bo lahko hrvaški parlament v novi sestavi sprejemal tozadevne odločitve,« je dejal premier. Ob tem je izrazil obžalovanje, da je zaplet s Hrvaško zaznamoval začetek slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, vendar zatrdil, da bo Slovenija tudi v položaju predsedujoče branila svoje legitimne nacionalne interese. »Stanje, ki se zdaj skuša vzpostaviti, v ničemer ne posega v suverene pravice, ki jih ima Slovenija v Jadranskem morju in v nobeni točki ne more prejudicirati kakršne koli končne rešitve ali dogovora o meji na morju med Slovenijo in Hrvaško,« je poudaril premier in dodal, da bo slovenskim ribičem, ki bi bili prizadeti v nastali situaciji, vlada povrnila nastalo škodo.

 

(Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Ob tej priložnosti je predsednik vlade Janez Janša navedel tudi nekaj preteklih zapletov, v katerih se Hrvaška ni držala sklenjenih dogovorov in jih poimenoval »zgodba o verodostojnosti«. Kot najbolj znanega je izpostavil t.i. »sporazum Drnovšek-Račan«, ki je imel po njegovem negativne posledice tudi na vrsto drugih odprtih vprašanj med državama. Naslednji primeri ne-držanja dane besede pa so po njegovih besedah še dogovor v zvezi s problemom varčevalcev nekdanje podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu, o katerem naj bi presojal Mednarodni denarni sklad, Brionska izjava o izogibanju incidentov ter hrvaški poskus enostranske razmejitve epikontinentalnih pasov v Jadranu med Slovenijo in Italijo. Ob tem je predsednik vlade opozoril na razliko med sedanjim zapletom in prejšnjimi, saj »prvi predstavljajo dilemo, zaplet ali pa težavo v bilateralnih odnosih med Slovenijo in Hrvaško, zadnji problem pa je predvsem problem med Hrvaško in Evropsko unijo.«

 

 

       Novinarska konferenca predsednika Vlade RS