Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je udeležil zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, na katerem je bila osrednja pozornost namenjena Lizbonski strategiji za rast in zaposlovanje, boljšemu normativnemu okolju ter energetiki in varovanju podnebja. Kot je po zasedanju povedal premier Janez Janša, je tokratni Evropski svet sprejel nekaj odločitev, katerih nadaljevanje in implementacija bo padla v čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji.
Predsednik vlade Janez Janša in predsednik Evropske komisije Manuel Barroso (Foto: Kristina Kosec/BOBO)
Na novinarski konferenci po zaključku zasedanja je slovenski premier povedal, da je razprava na tokratnem srečanju tekla tudi o t.i. Berlinski deklaraciji, katero naj bi Evropski svet sprejel ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe, s katero je bila ustanovljena Evropska unija. Omenjeni dokument bo imel predvsem povezovalno vlogo, saj gre za obeležitev 50. obletnice projekta, ki je bil strateški uspeh za evropski kontinent, je poudaril, ter v nadaljevanju dodal: »Praznuje se v času, ko je Evropa spet skoraj popolnoma integrirana, ko ni več zidov, ni več blokovske delitve, ko praktično vsi državljani in državljanke na evropski celini živijo v pogojih politične svobode, gospodarskega napredka in ko prihaja tudi do, še posebej po zadnji širitvi Evropske unije, politične integracije celotne Unije.« Prav dejstvo, da se tokratni Evropski svet ukvarja z vprašanjem klimatskih sprememb in varstva okolja, v povezavi z evropsko energetsko politiko, po besedah predsednika vlade, potrjuje dejstvo, da se Evropska unija zaveda tudi izzivov prihodnosti, se nanje pripravlja ter je sposobna sprejemati prave odločitve.
Predsednik vlade Janez Janša in francoski predsednik Jacques Chirac (Foto: Kristina Kosec/BOBO)
Slovenski premier je pozdravil zaveze Evropske unije - tako ko gre za rast deležev obnovljivih virov v skupnem evropskem seštevku, kot tudi emisij toplogrednih plinov. Slovenija je pri tem opozorila na nujnost tozadevnih spodbud raziskovalnemu sektorju ter gospodarstvu, obenem pa potrebo po apeliranju na ekološko zavest državljank in državljanov, ko gre za manjšo porabo energije, je še dejal. Izrazil je tudi zadovoljstvo glede zaključkov zasedanja v delu, ki se nanaša na vprašanje jedrske energije. »Vse bolj je prisotno spoznanje, da zavez glede zmanjšanja toplogrednih plinov - glede na sedanje stopnje razvoja tehnologije - ne bo možno doseči brez upoštevanja deleža, ki ga daje jedrska energija.« Kljub temu, da jedrska energija ni obnovljiv vir, pa le ta ne sprošča toplogrednih plinov in v energetskih bilancah nekaterih držav članic predstavlja velik delež. »Brez upoštevanja tega dejstva, teh zavez realno gledano ni možno doseči,« je dejal. To je pomembno tudi za Slovenijo, saj ni izključeno, da bo Slovenija gradila tudi drugi blok jedrske elektrarne. »Vendar o tem še ni nobene odločitve. O tem se bomo odločali tam nekje po letu 2011-12, ko bo potrebno ta vprašanja, vezana na zadostno energetsko oskrbo države, zapreti,« je pojasnil predsednik slovenske vlade.
Slovenska delegacija je tudi podprla zaveze glede obnovljivih virov do leta 2020. Delno tudi zato, ker je bila razprava o tem vprašanju v Sloveniji že lansko leto zaključena in strnjena v projekt obnovljivih virov, ki je vključen v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, je bilo to, po mnenju predsednika vlade Janeza Janše, mogoče storiti brez večjih problemov. V omenjeni resoluciji je za raziskave in uvajanje obnovljivih virov energije v nacionalni energetski bilanci, vključno z raziskavami v tehnologijo vodika, od leta 2008 do 2023 predvidenih skoraj 4 milijarde evrov.
Predsednik vlade Janez Janša, nemška zvezna kanclerka in predsedujoča Evropskemu svetu Angela Merkel ter predsednik Evropske komisije Manuel Barroso (Foto: Kristina Kosec/BOBO)
Predsednik vlade Janez Janša je ob tem povzel tudi razpravo na Tripartitnem socialnem vrhu, ki se ga je slovenska delegacija pred zasedanjem Evropskega sveta udeležila kot predstavnica prihodnjih predsedujočih držav. V razpravi ni bilo večjih razhajanj glede predlogov, da mora Lizbonska strategija vsebovati tudi socialno dimenzijo. Tako je bila tudi razprava na omenjenem vrhu namenjena temam, ki so prevladovale na tokratnem Evropskem svetu, zlasti ko gre zaveze pri zmanjševanju emisije toplogrednih plinov. Kljub temu pa je, po besedah predsednika vlade, prevladalo prepričanje, da je potrebno sprejemati ukrepe v tej smeri, saj zaradi klimatskih sprememb ni druge možnosti. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi socialni vidik, je še dejal.
Magnetogram izjave predsednika Vlade RS
