NOVICA

Poslanica predsednice vlade ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Spoštovane Slovenke, spoštovani Slovenci,

  

mineva petindevetdeset let od združitve Prekmurja z matičnim narodom, dogodka po koncu prve svetovne vojne, ko so se velike evropske države s front preselile za pogajalske mize in se je zgodilo tisto, kar niti prelomno leto 1848 ni zmoglo postaviti na svoje mesto. Skoraj tisočletje dolga izključenost ni uspela izkoreniniti slovenske nacionalne identitete, tudi po zaslugi pisane besede, slovenskega tiska, ki je krepil in ohranjal upanje na to, da si bo Prekmurje svojo usodo nekoč lahko oblikovalo in delilo skupaj s preostalim slovenskim narodom. To izkazujejo tudi besede Jožefa Klekla starejšega, ki je v Novinah 17. avgusta 1919 ob tej priložnosti napisal: »Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vüra tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila!«

 

Ob tem prazniku želim spomniti na izjemno vlogo narodnih buditeljev v naši severovzhodni pokrajini – od Franca Temlina, Števana in Mikloša Küzmiča do dr. Matije Slaviča, Jožefa Klekla, Ivana Jeriča, Mihaela in Štefana Küharja ter mnogih drugih, ki so odigrali izjemno vlogo na poti združitve z matičnim narodom in ohranjanja slovenske narodne zavesti in jezika na levem bregu Mure. V času Wilsonove ideje o samoodločbi narodov po koncu prve svetovne vojne je odbornik Narodnega sveta za Štajersko, dr. Matija Slavič le-to spretno apliciral tudi na ozemlje med Muro in Rabo. V tem ključnem in v zgodovini veliko preredkem trenutku, ko je svet, sicer zgolj za nekaj desetletij, spoznal, da ob rožljanju in trušču z orožjem sočloveka pač ne moremo slišati, se je uveljavil moč argumenta in prevesil tehtnico odločitve članov antantne mirovne konference v prid Sloveniji oziroma tedanji Kraljevini SHS. Zasedba ozemlja skladno s sklepom mirovne konference tako ni terjala človeških življenj, plebiscitarno podprta priključitev Prekmurja Sloveniji na množičnem zborovanju 17. avgusta 1919 v Beltincih pa je slovesno pospremila začetek vključevanja Prekmurja v skupno politično, gospodarsko in upravno okolje.

 

O pogumnih in modrih potezah naših predhodnikov pa ne kaže le govoriti, temveč jih moramo predvsem posnemati. Zato lahko na trud, prizadevanja ter odločitev za priključitev Prekmurja k matici danes ustrezno odgovorimo le z lastnim trudom, da bo Slovenija takšna domovina, kot si jo zaslužimo vsi. Sicer so srečanja v počastitev tega dogodka le slavospev zgodovini, namesto, da bi služila kot vzor in zagon prizadevanjem za boljšo prihodnost vseh nas. Kriza je premagljiva, prve prave korake v to smer smo že storili, vendar se moramo iz nje prebiti vsi hkrati. Nobena geografska regija ne sme ob tem zaostajati, za to ni opravičljivega razloga in izgovora. Bogastvo Prekmurja, v različnih narečjih in kulturah, predvsem pa v samem dejstvu vzornega sožitja različnih etničnih in verskih skupnosti, je naše skupno bogastvo.

 

Ob našem današnjem prazniku združitve čestitam vsem Prekmurkam in Prekmurcem ter vsem drugim tam živečim etničnim skupnostim.