NOVICA
Slovenija se sooča s posledicami velike naravne nesreče
Snegolom in žledolom sta v zadnjih dneh po skoraj celotnem območju Slovenije povzročila hude motnje z oskrbo električne energije, kar je poleg otežene prevoznosti nekaterih cest trenutno najbolj pereča težava v državi. Stanje je najhujše na območju Notranjske in v jugozahodnem delu Slovenije. Predsednica vlade Alenka Bratušek, ki si je stanje ogledala tudi na terenu, je v zvezi z odpravo posledic te naravne nesreče sklicala koordinacijski sestanek z resornimi ministri. Na sestanku so se seznanili z razmerami na terenu ter uskladili nadaljnje delo pristojnih služb za vzpostavitev pogojev za normalizacijo življenja na prizadetih območjih. Premierka je poudarila, da je v tem trenutku prioriteta zagotovitev varnosti prebivalcev in vseh, ki sodelujejo pri odpravljanju posledic naravne nesreče na terenu, pa tudi čim prejšnja zagotovitev električne energije za gospodinjstva in gospodarstvo ter delovanja prometne infrastrukture.
Vlada RS je na dopisni seji sklenila, da zaradi posledic, ki jih je povzročil hud žled v večjem delu države, prek evropskega mehanizma civilne zaščite zaprosi za mednarodno pomoč z električnimi generatorji večje moči. Ker Slovenija zaradi hudih razmer sama ne more zadostiti povečanim potrebam po agregatih večje moči je zaprosila za mednarodno pomoč s približno 100 agregati večje moči (nad 100 kW).
V rekordnem času so se odzvale Avstrija, Nemčija in Češka. Avstrija bo danes v Slovenijo dostavila 27 agregatov moči 100–500 kW, dva agregata je poslala Nemčija, pri čemer je agregat moči 350 kW že v Sloveniji in so ga poslali v Postojno, en močnejši agregat bo prispevala tudi Češka. Skupaj z opremo v državo na pomoč prihajajo tudi strokovnjaki.
Uprava RS za zaščito in reševanje je iz državnih rezerv že takoj izdala 68 agregatov za pomoč individualnim gospodinjstvom ter 4 zmogljive generatorje za zagotavljanje električne energije za črpališča pitne vode. Slovenska vojska je priklopila pet svojih zmogljivejših generatorjev (125 kW) za oskrbo manjših naselij.
Minister za obrambo Roman Jakič je povedal, da je na tleh 500 ton železja oziroma daljnovodov in kablov, po Sloveniji ne deluje 1.781 transformatorjev, po zadnjih podatkih je brez elektrike več kot 140.000 prebivalcev.
Minister Roman Jakič je pojasnil, da bo Republiški štab Civilne zaščite z dodatnimi agregati električno energijo najprej zagotovil naseljem, ki so bila najdlje brez nje, nato za delovanje črpalk za zagotovitev oskrbe z vodo ter nato velikim odjemalcem, kot so šole in vrtci, bolnišnice in domovi za ostarele.
Prostovoljni gasilci delujejo na terenu od petka dalje, pri odpravljanju posledic žleda pa je doslej sodelovalo 10.000 prostovoljcev.
Slovenska vojska je takoj pripravila materialna sredstva, od helikopterjev, agregatov, prevoznih sredstev in sredstev za zagotavljanje hrane, kot tudi moštvo za podporo zaščiti in reševanju. Na podlagi celovitega načrta bo Slovenska vojska podprla aktivnosti zaščite in reševanja.
Posledice žledoloma in snegoloma so tako velike, da gre po oceni ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana za največjo katastrofo v slovenskih gozdovih. Večleten sanacijski program naj bi bil narejen v treh mesecih. Židan poudarja, da bo država denar za sanacijo zbrala, da gre za velike zneske in da bomo zaprosili tudi za mednarodno pomoč.
Zaradi snega in žleda ter padcev dreves je oviran cestni in železniški promet, zaradi izpada elektrike nastajajo tudi motnje v storitvah mobilne telefonije.
Zaradi neugodnih vremenskih razmer je v državi zaprtih okrog 75 odstotkov šol in vrtcev.
