NOVICA

Predsednica vlade na zasedanju vrha Nata v Walesu

Predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek se je z ministrom za zunanje zadeve in ministrom za obrambo udeležila dvodnevnega vrha Nata v Walesu. Zasedanje poteka v času pomembnih varnostnih izzivov v Evropi in širše, voditelji držav pa so pri pogovorih namenili pozornost predvsem razmeram v Ukrajini in Afganistanu ter sprejeli okrepljeno zavezo glede naložb v obrambo.

 

Voditelje sta ob prihodu v Newport pozdravila generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen in britanski premier David Cameron, nato pa so se sestali predsedniki vlad in držav, ki prispevajo sile v Natovo operacijo v Afganistanu. Sledilo je zasedanje Komisije Nato-Ukrajina, v večernih urah pa so se predsedniki držav in vlad zbrali na delovni večerji, na katero je bil  povabljen tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

 

Predsednica vlade je pojasnila, da Slovenija na zasedanju kot odgovorna članica zavezništva dejavno sodeluje pri razpravah o aktualnih varnostnih vprašanjih. V izjavi za javnost je povedala, da so se na prvem srečanju pogovarjali predvsem o Afganistanu in poteku mirovnega procesa v tej državi. »Verjetno najpomembnejša tema zasedanja pa so trenutne razmere v Ukrajini in odnosi med Ukrajino in Rusijo. Razmere v Ukrajini so resnično zaskrbljujoče in prepričana sem, da je edina rešitev nastalih razmer politična rešitev. Nadaljnja vojaška eskalacija razmer bi namreč imela izjemno škodljive posledice tako za gospodarsko kot politično stabilnost evropskega kontinenta,« je poudarila predsednica vlade. Voditelji so sicer na zasedanju ponovno zagotovili solidarnost z Ukrajino, državi pa bodo še naprej pomagali s finančnimi in materialnimi sredstvi v njenem prizadevanju za zagotovitev teritorialne suverenosti in integritete, demokracije in spoštovanja človekovih pravic. V tem smislu bo tudi Slovenija dejavno pomagala pri rehabilitaciji ranjenih ukrajinskih vojakov.

 

Med dvodnevnim vrhom so se predsedniki držav in vlad sestali tudi na zasedanju Severnoatlantskega sveta ter se osredotočili na sestavo in višino obrambnih izdatkov držav članic. Sprejeli so okrepljeno zavezo glede naložb v obrambo, saj je zaradi spremenjenega varnostnega okolja ustavitev padanja obrambnih izdatkov postala še pomembnejša. Poudarili so, da bi morali te izdatke dvigniti in jih usmeriti v gradnjo prednostnih zmogljivosti Nata za doseganje cilja njegovih sil 2020. Ta zaveza velja tudi glede krepitve čezatlantskih vezi ter prevzemanja večjega deleža bremena in odgovornosti Evrope za zagotavljanje varnosti.