NOVICA
Predsednica vlade je odgovarjala na poslanska vprašanja
Predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek se je udeležila 21. redne seje v Državnem zboru, kjer je pri 1. točki dnevnega reda odgovarjala na poslanska vprašanja. Prvo vprašanje v zvezi ukrepi vlade za gospodarski zagon in nova delovna mesta je postavil poslanec SDS mag. Andrej Vizjak. Premierka je v odgovoru poudarila, da je bila v preteklosti vladna prioriteta predvsem stabilizacija bančnega oziroma finančnega sistema. »Zaradi ukrepov, ki jih je sprejela vlada, so se naše državne obveznice krepko znižale in verjamem, da se bodo zaradi nadaljnjih ukrepov še bolj,« je bila jasna predsednica vlade. V nadaljevanju je kot drugi pomemben ukrep vlade izpostavila razdolževanje podjetij, ki bo zagotavljal ohranjanje zdravega jedra podjetij, kot izjemnega pomena pa je predsednica vlade med ukrepi izpostavila tudi povečanje deleža neposrednih tujih investicij. »Vlada Republike Slovenije je že oblikovala enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti, ki zajema več kot 300 konkretnih ukrepov na 16 različnih področjih. V dokument so vključeni tudi predlogi gospodarstva, od agende 46 plus, agende malega gospodarstva, zahteve slovenske obrti ter pobude trgovinske zbornice,« je še dodala predsednica vlade.
Drugo poslansko vprašanje v okviru 21. redne seje Državnega zbora je zastavil poslanec SLS Franc Pukšič in se je nanašalo na transparentnost delovanja Družbe za upravljanje terjatve bank. Predsednica vlade je v odgovoru jasno poudarila, da absolutno podpira javnost podatkov ob dveh pogojih. »Objava teh podatkov ne sme škoditi preiskavam gospodarskega kriminala, ki že potekajo ali bodo še potekale v teh bankah. In drugo. Ne smejo znižati cene premoženja na tej družbi za upravljanje,« je dejala premierka in dodala, da »mora biti naš skupen cilj, da bo dolg, ki je nastal, v celoti poplačan iz upravljanja premoženja DUTB in ne bo bremenil mlajših generacij.«
Poslanec Matej Tonin, NSi je predsednici vlade zastavil vprašanje v zvezi z razlastitvijo lastnikov podrejenih finančnih instrumentov kot ukrepom DUTB. Predsednica vlade je poudarila, da je vlada vse postopke reševanja bank peljala po določilih zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank in dodala, da »če ne bi stvari naredili tako, kot smo jih naredili, bi državna pomoč lahko bila v nasprotju s pravili, ki veljajo v Evropski uniji.« Pojasnila je, da Pogodba o delovanju Evropske unije v 107. členu določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica ali kakršnakoli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, nezdružljiva z notranjim trgom. In Evropska komisija je z namenom, da se nedvoumno določi, kdaj je v skladu s 107. členom omenjene pogodbe državna pomoč dovoljena, v Uradnem listu Evropske unije objavila sporočilo komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank, v okviru finančne krize. In v skladu s tem sporočilom državna pomoč banki, ki ne izpolnjuje minimalnih regulatornih zahtev, ne sme biti dodeljena, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti ne prispevajo v celoti k izravnani morebitni izgubi.
Ob koncu je predsednica vlade odgovorila tudi na vprašanje poslanca SD Mirka Brulca glede omejitve plač v poslovodnih organih podjetij v državni lasti. Predsednica vlade je pojasnila, da sicer podpira omejitev plač v državnih podjetjih, hkrati pa poudarila, da »predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu ne ukinja omejitev plač kar tako, temveč omogoča, da se določbe ne uporabljajo v primerih družb, kjer je sprejeta celovita politika prejemkov skladna z zakonodajo. Družbe v državni lasti so namreč izrazito raznolike, zato je bil namen predloga zakona omogočiti raznolikost v določanju politike plač,« je še pojasnila predsednica vlade.