NOVICA
Predsednica vlade v odgovorih na poslanska vprašanja: »Z bojem proti korupciji in gospodarskemu kriminalu bomo nadaljevali«
Predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek je danes v Državnem zboru odgovarjala na poslanska vprašanja. Na prvo vprašanje poslanca NSi Jožefa Horvata glede vladnega scenarija za dokončno normalizacijo bančnega sistema in javne preiskave odgovornih za nastalo bančno luknjo je predsednica vlade pojasnila, da je pomembno, »da smo dobili podatke na mizo, da vemo, kaj je potrebno narediti, in da bomo to naredili sami. Znesek je visok, poiskali bomo odgovorne, ki bodo morali za te stvari tudi odgovarjati. To je prva stvar, za katero moramo poskrbeti. In naša druga stvar, da se kaj takšnega nikoli, ampak res nikoli več ne ponovi.« Spomnila je še, da je večina slabih posojil v slovenskih bankah nastala pred letom 2009 in da se je bruto zunanji dolg države podvojil v obdobju od 2004 do 2008.
Na vprašanje poslanca SDS Zvonka Černača o finančnih virih in celotnem obsegu sredstev, ki bodo potrebna za sanacijo bančnega sistema, ter o razlogih, zakaj Slovenija ni zaprosila za pomoč iz Evropskega mehanizma za reševanje bank, je predsednica vlade glede slednjega pojasnila: »Zato da ostajamo suverena država, zato da sami odločamo o tem, kaj je potrebno narediti.« Sicer je dejstvo, tako premierka, »da bo to davkoplačevalce stalo. Je pa dejstvo, da če tega ne bi naredili sami, bi bila bolečnina v naši državi bistveno večja.«
Naslednji je poslansko vprašanje zastavil poslanec SLS Franc Pukšič. Zanimalo ga je, kam je in kam bo šel davkoplačevalski denar ter kdo je skrivnostni vlagatelj v slovenske obveznice. Premierka je v odgovoru poudarila, da »v skladu z ustaljeno tržno prakso na mednarodnih trgih Republika Slovenija tako kot ostali izdajatelji vrednostnih papirjev, to pomeni med drugim tudi druge države, ne razkriva imena investitorjev pri izdajah. To velja celo pri izdajah, ki so ponujene širšemu krogu investitorjev v skladu s pravili. Razkritje imena investitorja bi otežilo nadaljnje izdaje dolžniških vrednostnih papirjev Republike Slovenije, saj bi njihovo razkritje te odvrnilo od investiranja v dolžniške vrednostne papirje Republike Slovenije.«
Zadnje vprašanje je predsednici vlade zastavil vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer, nanašalo pa se je na sistemske ukrepe za boj proti korupciji. Predsednica vlade je v odgovoru ponovno poudarila, da ji je žal, da je senat protikorupcijske komisije odstopil, da pa ima občutek, da so obupali na sredi dela. »Mi nismo, zato bomo s tem bojem proti korupciji in gospodarskemu kriminalu nadaljevali,« je dejala predsednica vlade in pojasnila, da so bila vrata vlade protikorupcijski komisiji vedno odprta. Ob koncu odgovora na zadnje poslansko vprašanje pa je predsednica vlade predstavila še statistične podatke o boju proti korupciji in gospodarskemu kriminalu. Dejala je: »Policija je v prvi polovici leta 2013 obravnavala za 49 % več kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Največ, za 95,4 %, se je povečalo število goljufij, sledita pranje denarja s 93,5 % in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z 81 %. Policija obravnava še za 58,8 % več kaznivih dejanj z elementi korupcije. Obravnavanih je bilo za 17,6 % več kaznivih dejanj organizirane kriminalitete. Ali mi ob vseh teh podatkih trije poslanci lahko rečete, da vlada nima resnega namena obračunati s temi dejanji? Mislim, da ne.«