NOVICA
Predsednica vlade na predstavitvi sprememb proračunov za leti 2014 in 2015: »Proračun ne kliče trojke, je realen, vzdržen in razvojno naravnan«
»Razmere, v katerih je ta hip Slovenija, in spoštovanje zavez do evropskih partnerjev, ki jih je v imenu Slovenije sprejela prejšnja vlada, so nam zelo na tesno odmerjale robove odločanja in nas postavljale pred težke dileme.« S temi besedami je predsednica vlade danes na 45. izredni seji v Državnem zboru poslankam in poslancem predstavila razmere, v katerih so nastajale spremembe proračunov za leti 2014 in 2015. Ob tem je naštela tudi tri temeljne poteze, ki so vodile prizadevanja vlade in so bistvene za presojanje proračuna. Prva je, da je vladi uspelo proračunski primanjkljaj znižati pod tri odstotke, s čimer je izpolnjena ena od temeljnih zahtev za evropsko verodostojnost; druga je, da razvoj ne bo zastal zaradi dolgov, saj je izobraževanju, vlaganjem v znanje in raziskave namenjenih največ sredstev, kolikor je v obstoječih razmerah še mogoče, in tretjič, investicije ne bodo upočasnjene, saj se bodo kombinirale z evropskimi sredstvi in bodo bistveno bolj fokusirane. Poleg tega je proračun usklajen brez večjih rezov v socialne pravice in pokojnine ter brez enostranskih posegov v plače, predvsem pa, kot je še poudarila premierka, »proračun ne kliče trojke«, temveč je »realen, vzdržen in še vedno znosen.«
Predsednica vlade je v nadaljevanju predstavitve tega temeljnega dokumenta delovanja vlade še ocenila stanje oziroma razmere v državi, ki so bile za vlado vodilo pri pripravi proračuna. Poudarila je, da je proračun skladen z razmerami, da je »zahteven, varčen, ponekod tvegan, nikjer pa nevaren.« Pojasnila je, da program stabilnosti zavezuje k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja ter je poleg sanacije bančnega sistema in vzdržnih javnih financ »tista zaveza, ki nas kvalificira za vsako prihodnjo razpravo – če hočemo v njej sodelovati kot enakopravni«. Opozorila je tudi na problematično negativno gospodarsko rast, ki sicer po letu dni prvič ni presegla negativnih treh odstotkov, a je to še vedno premalo za optimizem. Nadalje pa je »predlog proračuna javnofinančne zadeve uokviril tudi s fiskalnim pravilom in s spremenjeno referendumsko zakonodajo, ki omogoča, da je proračun možno sploh resno načrtovati in ga izvajati.« Predsednica je omenila tudi strošek sanacije bank, ki ostaja neznanka, zato je bila vlada pri pripravi proračuna še toliko previdnejša. Kot zadnji, še posebej pomemben vidik pri pripravi proračunov pa je premierka poudarila nezadovoljstvo ljudi, ki je tudi upravičeno: »Še kako ga razumem, saj vlada ne more računati na razumevanje ljudi za zahtevne poteze, dokler odkrita kriminalna in koruptivna dejanja niso dosledno kaznovana.« Kljub težkim razmeram pa je predsednica vlade omenila tudi dve obetavni dejstvi, in sicer da je tej vladi uspelo znižati število brezposelnih, izvoz pa se je v letošnjem letu povečal za 2,3 %. »Prvo je še veliko premalo, drugo ni samo naša zasluga, ampak posledica prvih znakov okrevanja po Evropi – a če bi v generalni črnogledosti spregledali ta dva poudarka, bi popolnoma brez potrebe zatrli vnemo na dveh področjih, ki sta ključnega pomena za prihodnji slovenski razvoj,« je poudarila predsednica vlade.
V nadaljevanju pa se je premierka ustavila še ob nekaterih dilemah, na katere so naleteli pri pripravi proračuna. Kot prvo je omenila dilemo glede davčnih prihodkov, pri kateri je bilo edino merilo socialna pravičnost in ki je vodila v spremembo davka na dodano vrednost. Naslednja se nanaša na razmerje med javnim sektorjem in investicijami ter je pripomogla k ohranjanju in razvoju temeljnih pridobitev solidarne družbe, tj. šolstva, zdravstva in socialnega varstva. Kot tretjo dilemo pa je premierka navedla izbiro med vlaganji v razvoj in servisiranjem dolgov, a je vladi v proračunu »kljub krizi uspelo ohraniti večino sredstev, posamična nižanja pa merimo z enoštevilčnimi odstotki, npr. pri raziskavah z 250 na 235 milijonov.«
Proračun je po sklepnih besedah premierke »spisani načrt naše skupne prihodnosti, a z njim se delo ne končuje, ampak šele začenja. Naš skupen jutri bo evropska, suverena in socialna Slovenija.« Predsednica vlade je zbranim poslankam in poslancem ob koncu še dejala, da so v danih razmerah in z dano ekipo naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da so med upravičenim nezadovoljstvom ljudi, zahtevnimi kriznimi razmerami in doslednim izpolnjevanjem bruseljskih zavez našli tako pravo mero, da so zmogli pripraviti realen, vzdržen in še vedno znosen proračun, zavedajoč se, da so na preizkušnji vlada, trdnost koalicije in tudi verodostojnost države. Proračunski dokument je premierka v Državnem zboru predstavila kot »branik, ki naj zagotovi ohranitev polne politične in javnofinančne suverenosti Slovenije.«
