NOVICA

Intervju predsednice Vlade Republike Slovenije mag. Alenke Bratušek na TV Slovenija

TV SLOVENIJA 1, 15.04.2013, POGOVOR S PREDSEDNICO VLADE, 20:00

 

KSENIJA HORVAT PETROVČIČ: Dober večer, spoštovani gledalci in gledalke. Pred nami je enourni pogovor s predsednico vlade Alenko Bratušek o tem, kako bo njena vlada Slovenijo rešila iz gospodarske in finančne krize in o tem, kako razmišlja o problemih, ki tarejo slovensko družbo. Dober večer, gospa predsednica.

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Dober večer.

HORVAT PETROVČIČ: Iz tujine zdaj že vsak dan prihajajo opozorila, da mora Slovenija še pred začetkom poletja zastaviti in začeti reforme, če se želi izogniti bankrotu in vladavini trojke. Vi ste oblast prevzeli pred dobrimi tremi tedni, vedeli ste, da nekega čakalnega obdobja ne bo, ampak seveda, ker ni takojšnjih ukrepov, se takoj ustvari vtis, da vlada caplja na mestu in čaka na izračune, kako odgovarjate na take očitke?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Zavedamo se, da je treba takoj prijeti za delo in takoj smo poprijeli za delo, bi pa mogoče na te očitke želela vseeno najprej odgovoriti. Po dogodkih na Cipru in ko so nas začeli primerjati s to državo, so se začeli pojavljati tudi očitki. Jaz sem prepričana, da tudi, če bi bila katerakoli druga vlada v tem trenutku na oblasti, ta opozorila ne bi bila nič drugačna in dejstvo je, da se v bistvu Slovenija pred Ciprom ni nič spremenila, pa so opozorila tako drugačna. Mi se zavedamo, da je treba že pred poletjem marsikaj spremeniti v dokumentih, to sta Program stabilnosti in Nacionalni reformni program, ki jih moramo pripraviti tudi za Bruselj, morajo biti ukrepi že zelo konkretni in bodo zelo konkretni. Mogoče bi tukaj dodala, da se moramo zavedati, da to, kar delamo, ne delamo zaradi Evrope, ampak zaradi sebe, zato da bo naši državi dobro, zato da bo našim ljudem tudi na dolgi rok dobro in zato, da spravimo naše javne finance v red.

HORVAT PETROVČIČ: Kakšen je zdaj vaš pogled na dejansko finančno situacijo slovenskih državnih financ, vi ste dobili vpogled, torej kakšna je zapuščina prejšnje vlade na tem področju?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Prejšnji četrtek smo se s stanjem seznanili na vladi, gradivo je še vedno označeno z oznako interno, ker ne želimo vzbujati dodatnega strahu. To ne pomeni avtomatsko, da bo primanjkljaj višji, kot so nekateri mediji kar sami že povzeli, je pa dejstvo, da je v bistvu stanje slabše, kot sem jaz osebno predvidevala, pa sem bila takrat, ko se je proračun sprejemal in sem sedela v parlamentu, zelo kritična. Že takrat sem napovedovala, da ta sprejeti proračun ne stoji, da so luknje na prihodkovni in odhodkovni strani, ampak očitno sem bila tudi sama takrat preveč optimistična in stanje ni dobro, razhajanja so kar velika, ampak zato bomo pripravili ukrepe, da te stvari izboljšamo. Se mi pa zdi prav, da se je nova vlada seznanila s tem, kakšno stanje smo dobili v roke in razmišljam, da bi s tem seznanila tudi državni zbor oziroma vsaj odbor za finance, ker se mi zdi prav, da si nalijemo čistega vina. Ampak še enkrat, to ne pomeni avtomatsko višjega primanjkljaja.

HORVAT PETROVČIČ: Ampak očitno ste tako zaskrbljeni, da razmišljate, da bi o tem obvestili odbor, državni zbor, torej lahko z gotovostjo pravite, da ta ugibanja, medijska ugibanja, o katerih ste že govorili, o morebitnem celo 5% primanjkljaju, da nimajo realne osnove?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Poglejte, konec koncev nam je Evropska komisija, ko je gledala sprejeti proračun in številke prejšnje vlade, napovedala 5,1 odstotni primanjkljaj za letošnje leto. To, da sem zaskrbljena ni tako pomembno, kot to, da se mi zdi prav, da vsi vidijo, v kakšnem stanju - pod vsi mislim predvsem državni zbor oziroma člane odbora - vidijo, v kakšnem stanju je nova vlada dobila proračun v svoje roke, da bodo mogoče tudi tisti z druge strani zdaj nekoliko manj kritični, ko bomo določene stvari pripravljali.

HORVAT PETROVČIČ: No, če boste morali sprejemati rebalans proračuna, bodo pri tem tudi nekatere nove omejitve, nekateri novi faktorji, ki so se pri tem pojavili, gre predvsem za ustavno odločbo o javnih uslužbencih in o poplačilu nesorazmerij, govorimo o upokojencih, nenazadnje tudi odškodnine za izbrisane, ko ste bili v opoziciji, ste bili tudi na tem nivoju precej kritični do vlade, češ da se nekaterim slojem ustvarjajo nove krivice, kako jih boste zdaj popravili?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Očitno smo na tem delu imeli prav in ni prav, da se varčevalni ukrepi izvajajo tako, da so protiustavni in da ideološko delijo ljudi, govorim seveda o pokojninah. Pri plačah javnih uslužbencev še ni popolnoma dokončne odločitve, če govoriva o tretji četrtini plačnih nesorazmerij, ampak to, kar je država dolžna, bo morala poplačati. Verjetno pa se bomo skušali dogovoriti, da to ne bo v enkratnih zneskih, ampak v več delih in na daljše obdobje. Ko gre za izbrisane, bi pa posebej rada poudarila, da prejšnja vlada ni pripravila popolnoma nobenega akcijskega načrta, kako bi to naredili, čeprav bi do junija skladno s sodbo to morali. Tako da smo zaprosili za odlog oziroma majhen zamik, pa kljub temu delamo na zakonu in ga bomo dali v proceduro že konec aprila ali v začetku maja, seveda po rednem postopku, za kar potrebujemo nekoliko več časa, ampak na žalost, če stvari niso bile pripravljene, se jih tako na hitro ne da pripraviti. Morajo pa biti seveda pripravljene dobro, zato nekaj malo zamika.

HORVAT PETROVČIČ: Kaj pa dvig DDV-ja, ste tu lahko bolj določni, kdaj in za koliko?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Dvig DDV-ja bo, če bo v okviru ukrepov, ki bodo pripravljeni. Pozitivna Slovenija in tudi sama osebno sem bila do ukrepov prejšnje vlade kritična. Povedali smo, da je naše mnenje, da nas bodo pripeljali tja, kamor so nas v bistvu zdaj pripeljali, da bo gospodarska rast še nižja in končni izplen ukrepov, ki so jih sprejeli, je zelo vprašljiv, če gledamo skupen obseg. Je na odhodkovni strani nekaj prihranka, ampak hkrati s tem znižaš tudi prihodkovno stran, tako da ne vem, če je kdo že uspel izračunati skupen obseg. Skratka mi bi konsolidacijo javnih financ peljali naprej, raztegnili bi jo na nekoliko daljši čas, ker v dveh letih, speljati ali pa konsolidirati proračun, tako da bo brez proračunskega primanjkljaja, je praktično nemogoče, to ni uspelo niti Nemčiji, pa vemo, kakšno je njeno gospodarstvo, mislim, da je Nemčija to izpeljala čez šest, sedem let. Ampak to ne pomeni, da od konsolidacije odstopamo, je pa prav po naši oceni, da se ta konsolidacija naredi na obeh straneh, se pravi lahko večji del na odhodkovni strani, ampak tudi na prihodkovni strani in eden izmed možnih ukrepov na prihodkovni strani je tudi dvig davka na dodano vrednost, zgornje stopnje davka na dodano vrednost, samo o tem se v tem trenutku pogovarjamo. To ni edina stvar, o kateri govorimo, ampak če drugače ne bo šlo, glede na številke, ki jih imamo pred seboj, zaenkrat ocenjujemo, da drugače ne bo šlo, bomo pa to zagotovo vedeli, ko bomo imeli celoten nabor ukrepov pred seboj, se pravi na odhodkovni in prihodkovni strani in bomo naredili takšen nabor ukrepov, ki bo najmanj negativno vplival na gospodarstvo in gospodarsko rast in po mnenju kar nekaj ekonomistov, če bomo že primorani dvigovati davke, naj bi bil DDV tisti davek, ki bi najmanj negativno vplival na gospodarstvo. Seveda je treba biti realen pri ocenah in vedeti, da v kolikor bo prišlo do zvišanja cen, kar konec koncev ni nujno, da trgovci celoten dvig prelijejo v dvig cene, bo to lahko nekoliko vplivalo tudi na potrošnjo, tako da to je treba vse vkalkulirati v ocene, ki jih bomo pripravljali prav zdaj v teh dneh.

HORVAT PETROVČIČ: Ta potrošnja je že v letošnjem januarju precej padla v primerjavi z lanskim letom, ne, za več kot 7%, kar pomeni, da.

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Se strinjam, jaz osebno pa mislim, da je padec potrošnje povezan tudi s tem, da ljudje nekako sploh nimajo upanja, da bo šlo vse skupaj na bolje in da te večje nakupe, kot so stanovanja, nakup avtomobilov odlagajo. Tako da tudi ta trend bi morali spremeniti.

HORVAT PETROVČIČ: Torej danes si Slovenija na veliko ogleduje seznam davčnih dolžnikov, ki je seveda zelo zanimiv sam po sebi, ampak hkrati se pa tudi postavlja neko osrednjo vprašanje, osrednje vprašanje, kaj si s takšnim seznamom pove država sama sebi, ne, da ne uspe davčnim zavezancem na osnovi nekih uradnih evidenc, da ne uspe sama, interno, brez vpogleda javnosti razčistiti teh stvari, kakšni bodo tu vaši ukrepi?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ko se je zakon sprejemal, smo v parlamentu bili kar kritični do tega in jaz sem še danes mnenja, da objava ne bo bistveno pospešila izterjave ali pa plačevanja davkov in Gospodarska zbornica je imela enako pripombo. 5 milijonov naj bi bilo zdaj dodatno pobranega davka v teh zadnjih dneh pred tistim datumom, ko so bili podatki zajeti - tako da tudi moja ocena je, da to ne bo prav veliko pospešilo plačevanja oziroma izterjave davkov. Kot drugo bi pa rekla, da so na tem seznamu, vsaj pri tistih velikih dolžnikih, tudi takšni, od katerih v bistvu sploh ne moremo pričakovati plačila oziroma nekje na koncu smo v vrsti država, ker so v stečajih. Če bo korist od tega, lepo oziroma bom jaz vesela, ampak moramo pa biti pozorni tudi na to, da ne delamo krivice ne podjetjem, ne fizičnim osebam, ker konec koncev se lahko dogajajo napake. Tudi na davčni upravi se je že zgodila kakšna napaka, se znajde kdo na seznamu, ki to ni, pa zdaj ne govorim o tem seznamu, da bi že bile napake noter, ampak pač je treba biti pri teh podatkih zelo pazljiv.

HORVAT PETROVČIČ: No, torej domnevate, nekako v to luč postavljate, da je težava lahko pravzaprav tudi na Dursu, ne samo v zakonu. Spomnimo se še ne tako dolgo nazaj so z Dursa uhajali seveda primerni podatki, primerni za nek določen politični kontekst, medtem ko pa se mnogi dolžniki, ne samo tisti, ki morda niso upravičeni na seznamu, doslej varno ostajali skriti.

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ja, lahko je težava tudi na Dursu, se pravi davke bi bilo treba izterjati takrat, ko jih še lahko izterjaš. Prvi na seznamu, pa zdaj ne bom omenjala podjetja, naj bi si s poračunavanjem DDV-ja prislužil že ne vem koliko kazenskih ovadb, 52 mislim, da sem prebrala, se pravi, ampak tudi zdaj podjetje je v stečaju in država ne bo dobila ampak takrat, ko je se to dogajalo, bi bila naloga države in Dursa, da to pravočasno ugotovi in takrat to ustavi, ker očitno je to podjetje imelo denar, ker je poslovalo in očitno uspešno prinašalo davčno upravo okoli. Če bi bilo potrebno za to, da takšne stvari spremenimo, spreminjat zakonodajo, nimam nobenega problema, da to naredimo, ker to pa so res davčne utaje. Če pa nekemu podjetju eno drugo podjetje ne plača računa in je zdaj to podjetje objavljeno kot davčni utajevalec, v bistvu pa tudi naprej v verigi ni dobil plačila, pa verjamem, da se ne počutijo najbolje.

HORVAT PETROVČIČ: Davčne oaze, zaradi davčnih oaz so vse druge države na svetu v bistvu prikrajšane za več sto milijard evrov letno. Davčne oaze v bistvu ustvarjajo neko vzporedno gospodarstvo, ki je popolnoma onkraj vsakega nadzora, kaj bi storili, kaj boste storili, če se bo med lastniki teh skrivnih računov, zdaj odkritih računov morda našel tudi kdo, ki je blizu vaši vladi?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Jaz upam, da temu ne bo tako. Danes sem malo za šalo, malo pa zares na sestanku z ostalimi predsedniki in vodji poslanskih skupin, vprašala, če ima kdo za mizo račune tam, kjer sprašujete in odgovor je bil ne. Je pa treba vedeti, da niso bile vse stvari nezakonite, tako da na nivoju Evropske unije mislim, da se zdaj, glede na to, kar se dogaja v Cipru, zelo aktivno pogovarjajo in pripravljajo na določene ukrepe in Slovenija tukaj ne bo prav nobena izjema in bomo postopali tako, kot moramo.

HORVAT PETROVČIČ: Kaj nameravate v tem, vašem programu ukrepov pravzaprav narediti z javnim sektorjem in s plačami javnih uslužbencev? V Sloveniji smo se praktično celo minulo leto prepirali o tem, ali si država v krizi lahko privošči tako obširen javni sektor, po drugi strani pa obstajajo argumenti, da so slovenski javni uslužbenci med najmanj številčnimi med državami Evropske unije, kako vi gledate na to vprašanje?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Določene primerjave kažejo na to, da od povprečja v marsikateri panogi javnega sektorja ne odstopamo oziroma smo celo pod evropskim povprečjem. Nekaj stvari je bilo v preteklosti res napačno zastavljenih, zato morajo biti danes odločitve bolj drastične, kot bi sicer bilo treba in to ne po krivdi javnih uslužbencev. Na primer davčna reforma, ki je bila sprejeta leta 2006, je bila korenita davčna reforma in je zelo znižala prihodkovno stran proračuna. Takrat smo na ministrstvu opozarjali, da bi bilo treba hkrati s to davčno reformo, ki je šla po moji oceni v pravo smer - ukinil se je davek na izplačane plače, ki je bil v bistvu od vsega začetka mišljen kot začasni davek in pri davku od dobička so se stopnje začele zniževati – da bi bilo treba v dobrih časih posegati tudi na odhodkovno stran in jo prilagoditi. Takrat, pri 7% rasti seveda nismo čutili manjka prihodkov, ampak se je pa to zgodilo takoj, ko je nastopila kriza in so ti prihodki radikalno padli. Takrat bi bilo treba začeti prilagajati odhodkovno stran ali pa takrat dvigniti davek na dodano vrednost, da bi to bilo bolj uravnano. Ker to ni bilo narejeno, so zdaj v času krize, ko pa ljudje od države upravičeno pričakujejo več, kot v dobrih časih, rezi na več področjih bolj radikalni, kot bi bili, če bi stvari bile drugačne. In velik del proračuna so plače javnih uslužbencev.

HORVAT PETROVČIČ: Kaj tu napovedujete, kaj konkretno napovedujete, kaj čaka javne uslužbence?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Glejte, danes so se začela pogajanja, jaz ne bi želela komentirati, ker sem slišala prej, da tudi minister in pogajalec na drugi strani nista želela priti v Odmeve na javno razčiščevanje, kako in kaj in bi pustila času čas. Jaz mislim, da se vsi zavedamo, da so določene spremembe potrebne, verjamem, da se tudi javni uslužbenci tega zavedajo. Po vladnem predlogu naj bi posegali v dodatke in ne v osnovne plače in jaz upam, da bomo uspešni pri tej stvari. To je ena stvar. In druga stvar. Z racionalizacijo, se pravi pri številu zaposlenih bomo nadaljevali, ampak ne tako, da bomo na silo po nekih političnih kriterijih menjavali ljudi, jih odpuščali, ampak preprosto ljudi, ki gredo v pokoj, ne bomo nadomeščali, če ne bo to nujno potrebno ali pa ljudi, ki bodo odhajali na druga delovna mesta, se pravi na nek mehek način.

HORVAT PETROVČIČ: Torej mehki ukrepi, ne.

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Po naši oceni in tudi po izkušnjah iz preteklih let, se da zmanjšati število zaposlenih med 2 in 3 odstotki letno, kar konec koncev ni malo.

HORVAT PETROVČIČ: Med vašimi prioritetnimi ukrepi bo slaba banka, zanima me, kakšen je zdaj vaš koncept slabe banke? Tu se že pojavljajo kritike, da v obdobju, ko ste bili v opoziciji, ste bili do tega koncepta zelo kritični, kaj delate zdaj, boste koncept enostavno privzeli oziroma če ne, katere bodo bistvene razlike?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Reševanje bančnega sistema, ne samo slaba banka, ampak reševanje bančnega sistema je definitivno prioriteta številka ena za to vlado. Dejstvo je, da ima zakon, ki je bil sprejet, kar nekaj pomanjkljivosti. Dejstvo je, da smo bili kritični, ampak glavna kritika je šla na račun tega, da smo zakon sprejemali brez poznanih finančnih učinkov. In ko smo zdaj prišli na Gregorčičevo in na ministrstvo za finance, smo ugotovili, da tudi tam teh izračunov, ki bi morali biti narejeni, ni, tako da minister praktično od prvega dneva sedi skupaj z Banko Slovenije in bankami in pripravljajo zelo operativen načrt, kako bomo posamezno skupino terjatev reševali. Ena možnost je s prenosom slabih terjatev na družbo, ki ji grdo rečemo slaba banka, druga pa je z garancijskimi shemami in naša glavna kritika takrat je bila, da tega nimamo, skratka ne vemo, kakšni bodo finančni učinki. Minister je rekel, da zakon omogoča vse, oziroma vrsto ukrepov in to je res, ampak po naši oceni bi bilo prav, da bi to imeli takrat zraven zakona na mizi in da bi znali pokazati finančne učinke, se pravi toliko bomo dali slabih terjatev iz bank na to družbo, toliko bo potrebno garancij in toliko bo potrebno dokapitalizirat naše banke. Sem pa vseskozi zagovarjala, da samo dokapitalizacija po moji oceni, saj pravim, ko imaš to narejeno pred seboj, jaz načeloma ne znam govoriti na pamet brez številk, dokapitalizacija ne bo dovolj.

HORVAT PETROVČIČ: No, ampak ocenjujete, da bo ta koncept, ki ga zdaj pripravlja finančni minister, prav tako do 9. maja končan, rešen in stvari bodo stekle.

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Naša ocena in moja želja je, da bi preko te družbe prvi primer rešili v juniju in to bo v primerjavi z ostalimi državami, ki so se podobno lotile tega problema veliko prej - po 18 mesecev so države potrebovale, da so vzpostavile sistem slabe banke, ampak mi se zavedamo, da tega časa nimamo in da je treba res pospešeno delati na tem z roko v roki z Banko Slovenije in hkrati že z bankami, ki bodo udeležene v procesu. Ena stvar, ki jo bomo morali po moji oceni v zakonu spremeniti, pa je, da damo Banki Slovenije večjo težo pri iskanju rešitev in določanju parametrov. To je bila v preteklosti naša glavna kritika. Nikoli nismo bili proti temu načinu, če bi se izkazalo, da je najboljši za državo ampak v bistvu nismo poznali podlage in nismo vedeli, na kateri podlagi se odločamo in kakšne so alternative. V tem trenutku pa za iskanje alternative Slovenija nima več časa.

HORVAT PETROVČIČ: Gospa predsednica, prodaja državnega premoženja, že večkrat tudi v Bruslju ste dejali, da bo Slovenija poskušala še pred poletjem prodati dve državni podjetji, na petkovi tiskovni konferenci ste dejali, da je vaša osebna želja, da bi bila med njima banka, ste lahko tu določni, o katerih podjetjih govorimo, kaj načrtujete, nam lahko tu poveste kaj novega?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Še vedno stojim na tem in konec koncev tudi v dogovoru o sodelovanju štirih strank, ki smo ga podpisali, piše, da začnemo praktično takoj s prodajo vsaj enega večjega podjetja. Ne bi želela špekulirat, ker se še nismo uskladili, katero podjetje bi to bilo, na mizi jih je nekaj, se moramo uskladiti, najprej znotraj koalicije in konec koncev potem tudi v državnem zboru. Hotela sem pa povedati to, da ne bomo čakali s sprejemom strategije oziroma klasifikacije, ki je po zakonu predvidena, ker glede na razhajanja o tem znotraj koalicije res, ali kar vse prodati ali kar vse obdržati, mislim, da se bomo lažje poenotili v enem oziroma v vsaj dveh podjetjih, s katerimi bi prodajo začeli in jo potem tudi izpeljali. Lahko je tudi dogovor, da začnemo z večimi podjetji, pa potem tistega, za katerega se izkaže, da lahko dobimo največ, gremo v prodajo. Mislim, da bi bilo tudi za signal finančnim trgom in Evropski uniji dobro, da bi bila to tudi ena banka.

HORVAT PETROVČIČ: Sigurno bi to pomirilo mednarodne finančne trge, verjetno tudi domače, ampak kaj bo pa od tega imela Slovenija, kaj bomo storili s tistim denarjem, bo šlo predvsem za poplačilo posojil, kaj?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Po dogovoru o sodelovanju bi ta denar namenili za spodbude gospodarstvu. To so lahko direktne dokapitalizacije podjetij, lahko so garancijske sheme za tak kupček, kot ga bomo od te prodaje dobili ali pa kakršnakoli druga oblika. Skratka naša želja je, da to potem namenimo nazaj gospodarstvu, se pravi dobrim podjetjem, s ciljem pomagati podjetjem, ki lahko preživijo.

HORVAT PETROVČIČ: Zanima me, kako vi osebno razmišljate o tem, da bo Slovenija zdaj najverjetneje prodajala neka podjetja, ki jih je nekdo pameten nekoč ustvaril, jih razmeroma dobro upravljal in vodil, ali ni to hkrati tudi nekakšna bela zastava tujim kupcem, glejte, takšna so razmerja v Sloveniji, nimamo sposobnih, spodobnih, učinkovitih, poštenih domačih gospodarskih elit, ki bi znala razvijati ta podjetja za prihodnost?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Na to stvar ne gledam čisto tako. Lastnik mora podjetju omogočiti razvoj. V tem trenutku država kot lastnik tega razvoja ne more omogočiti. Se strinjam, da vsesplošna razprodaja absolutno ni rešitev, treba je biti premišljen. So stvari, ki jih država nikoli ne bi smela prodajati, na primer Luka Koper se je znašla v enem trenutku na seznamu, ki ga je želela prejšnja vlada prodati, po moje popolnoma zgrešeno, in še bi se takšnih stvari našlo.

HORVAT PETROVČIČ: Na primer?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Že pri energetiki je vprašanje, če si lahko privoščimo, da smo odvisni od drugih in še kakšno panogo, za katero se bomo odločili, da je naša strateška panoga, ki jo bomo razvijali, ampak to pomeni, da moramo kot lastniki razvijati in servisirati podjetje, tega pa v tem trenutku država kot lastnik ni sposobna, zato pravim, da bi bilo smiselno pogledati, čemu se bomo odpovedali, pa za kaj bomo ta denar potem tudi namenili. Je pa treba biti pozoren pri iskanju strateških partnerjev, da niso to prodaje, kjer kupec kupi poslovne prostore in zapre proizvodnjo. Tukaj sem zdaj to namenoma omenila, ker se pogovarjamo o prodaji Peka, ki teče že dlje časa, in je prišlo do problema, ko želimo od tega kupca garancije za vse, kar v tej pogodbi o prodaji obljubi, ampak mislim, da smo to dolžni državljanom zagotoviti. Če je obljuba, da bo toliko in toliko delovnih mest ostalo, v nasprotnem primeru mora ta kupec plačati toliko in toliko kazni, se pravi je za to kazen, v narekovajih kazen ali pa odškodnino, treba zagotoviti garancijo, takšno garancijo, ki jo bo naša država lahko unovčila. Pri postopkih prodaje moramo biti zelo pozorni. To ne pomeni kar razprodajo vsega in na počez, ampak je pa treba pokazati, da je Slovenija tudi odprta družba, ki se ne boji tujega kapitala, ker smo premajhni, da bi lahko sami storili vse.

HORVAT PETROVČIČ: Omenili ste že to raznorodnost v vaši koaliciji, ne, če gledamo Državljanska lista je vsaj doslej zagovarjala precej neoliberalističen koncept kar zadeva privatizacijo in prodajo državnega premoženja, Socialdemokrati seveda prav nasprotno, socialdemokratski pristop, previdnost Pozitivne Slovenije, kakšen političnoekonomski predznak sploh ima vaša vlada?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Zdaj imamo vsi skupaj en sam cilj, to je pripeljati Slovenijo iz krize. Smo se o stvareh, tudi raznorodnih, ki jih omenjate, uspeli dogovoriti, po korakih. Se pravi spet sva pri prodaji premoženja, pač ne bo vse naenkrat, tako kot si mogoče želi nekdo drug, nekaj malega pa bomo začeli, povedali, za kaj bomo ta denar namenili, tako kot si želi mogoče na drugi strani nekdo drug, ampak do zdaj smo se vse stvari znotraj koalicije uspeli dogovoriti in pogovoriti na zelo miren način.

HORVAT PETROVČIČ: Gospa predsednica, obrestne mere za slovenske državne obveznice so visoke, vaši dosedanji nastopi trgov v tem smislu niso pomirili, pravzaprav nič ni bilo dobro. Že ko je vaš predhodnik hodil v tujino in je govoril, da bo Slovenija v kratkem zagotovo potrebovala pomoč, to ni pomirilo trgov, ko ste vi šli in ste dejali, da pomoči zagotovo ne bomo potrebovali, je bil učinek pravzaprav isti, kaj bo tu storila vaša vlada, da bi nastopala z neko, z nekimi pravimi in prepričljivimi sporočili v svetovni javnosti?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Zavedam se, da samo besede niso dovolj, ne za finančne trge, ne za kogarkoli, zato bodo dokumenti, ki jih zdaj pripravljamo, zelo pomembni in takrat in samo s tem bomo lahko pokazali domači in tuji javnosti, da smo kredibilni, ampak za to potrebujemo pa še nekaj malega časa, govorimo o dneh in tednih in ne o mesecih in zato moje izjave, da ne potrebujemo pomoči, potrebujemo pa še nekaj časa. In še enkrat, zavedamo se, da to niso meseci, ampak so res tako rekoč dnevi in tedni. To bo kredibilen načrt, za katerim bomo lahko stali. Pomembno se mi zdi tudi, da vsaka nova vlada ne podira vse od prejšnje, ampak na nekaterih področjih nadaljuje, ker Slovenija res nima časa, da vsak, ki pride na novo, podre vse od prej in začne postavljat stvari na novo, zato sem jaz večkrat opozorila in resno mislim, da je stvari treba peljati naprej, jih pa v določeni stvari izboljšati.

HORVAT PETROVČIČ: Je pa res, da se potem kritiki včasih vprašajo, kaj pa bo drugače.

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Drugače bo pri sanaciji bančnega sistema. Lahko, da je tudi minister Šušteršič imel v glavi nekaj podobnega, pa je samo razlagal drugače, ker zakon res omogoča širši nabor ukrepov, mi smo se pa vsi pogovarjali samo o teh 4 milijardah, ki naj bi bile namenjene za prenos slabih terjatev iz bank na slabo banko. Pri holdingu, pri upravljanju premoženja bo bistvena razlika v tem, da bo premoženje ostalo v lasti države, kar pomeni, da bo kupnina od prodaje podjetja enega, dveh, kolikor jih bo, ostala v državnem proračunu, ne na holdingu. To je bila tudi naša glavna kritika upravljanja, smo se pa strinjali, da mora biti to na enem mestu in da je prav, da je na enem mestu, tako da bo zdaj začasno v bistvu dokler ne pride do preoblikovanja to delal SOD, potem pa holding, ampak razlika je ta, da premoženje ostane v lasti države oziroma državljanov, če želite. In računskemu sodišču bomo dali težo in možnost, da lahko revidira posle, ki jih bo Slovenski državni holding izvajal. In transparentnost je bila naša druga kritika. Pri konsolidaciji javnih financ nikoli nismo govorili, da ni potrebna, absolutno je potrebna, ampak na nekoliko daljši rok in na obeh straneh, skratka na odhodkih in na prihodkih, to je razlika, tako da tudi tisti kritiki morajo razumeti, da so razlike, da pa radikalnega zasuka v vseh teh ukrepih ne more biti. Jaz sem tudi prepričana, da če bi pokojninsko reformo sprejeli takrat, ko je bila prvotno predvidena, bi nam bilo danes lažje, ampak časa se ne da zavrteti nazaj, smo pač zamudili dve leti. Sprejeli smo jo lani in nismo bili opozicija, ki bi zato, ker smo v opoziciji, bila proti, enako je z reformo trga dela. In mogoče še en podatek, da so na ministrstvu za finance imeli vse pripravljeno, da bi se državni proračun januarja zadolžil, pa je bivši predsednik vlade to ustavil. Ne vem, zakaj. Zato, ker je videl, da bo prišlo do menjave vlade, ampak ne glede na to bi se državni proračun lahko zadolžil, ker potrebe so jasne. Danes se ne ubadali s špekulacijami, s katerimi se ubadamo, ker bi tudi trgi vedeli, da imamo na svojih računih toliko denarja, da lahko v miru izpeljemo te ukrepe, ki jih bomo izpeljali.

HORVAT PETROVČIČ: Ampak zdaj je večja prelomnica julija, ko nas čaka ponovno refinanciranje večjega posojila in takrat obstaja bojazen, da bo javni sektor ostal brez, brez plač, so te bojazni upravičene vsaj nekoliko?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ne, jaz mislim, da so te bojazni odveč in da bomo uspeli to stvar rešiti dosti pred tistim časom.

HORVAT PETROVČIČ: No, je pa nekoliko nenavadno, da je Slovenija zadnje čase vendarle kar naprej na, na straneh nekaterih najuglednejših listov, kot so FAZ, kot je Economist, kot je Financial Times, dobro, vemo, da gre tu politično in ekonomsko za nekoliko bolj konservativne liste, pa vendarle nekatere preseneča, da mnenja, ki jih zagovarjajo, lahko izvirajo iz interesov, ki niso nujno istovetni s slovenskimi interesi, kako si vi to razlagate?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ja, če pogledamo naše makroekonomske kazalce, smo mi po marsikaterem makroekonomskem kazalcu boljši od držav, ki jih nikoli ne omenjajo in res so lahko to tudi špekulacije povezane mogoče tudi s privatizacijo in z zniževanjem cen in tako naprej, ampak nam to ugibanje ne pomaga kaj dosti. Tisti dan, ko bomo šli po denar, bo pomembna obrestna mera, niso pomembne obrestne mere ne dan prej ne dan kasneje, ampak tisti dan. Jaz upam, da ti, ki nas ocenjujejo, pogledajo vse številke, ki jih imajo na voljo in si bodo na podlagi tega ustvarili določeno sliko, da upoštevajo tudi jasne ukrepe, ki jih bomo začrtali. Zelo aktivno delamo na njih, ampak res ne želim špekulirat z vsakim posebej. Bomo predstavili nabor ukrepov takrat kot celoto, če ne bi jaz lahko vsak dan stala pred kamerami in predstavljala vsak posamičen korak. Ampak moj način dela ni takšen. Res, bomo pripravili paket, ga predstavili, jaz upam čim širše uskladili, tudi s tistimi, ki se jih bodo te ukrepi dotikali in na koncu verjamem, da bo to pomirilo tudi finančne trge. Kot rečeno, se zelo zavedam, da samo besede niso dovolj.

HORVAT PETROVČIČ: Gospa predsednica, od koga ste izvedeli, da je bil ljubljanski župan Zoran Janković pri vaši poslanski skupini v državnem zboru prav v času vaše odsotnosti, ko ste bili v Bruslju?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Pravzaprav od novinarjev.

HORVAT PETROVČIČ: Ste morda kasneje poklicali župana in ga povprašali, o čem se je pogovarjal z vašimi poslanci ali vas je poklical morda on in vam razložil, za kaj je šlo?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ne, na to temo ga nisem poklicala, ker župan, gospod Janković je še vedno član naše stranke in v našo poslansko skupino je vedno in še po moji oceni, zdaj nisem vsak dan tam, ampak prihajalo kar veliko ljudi in jaz osebno ne vidim nobene ovire, da tudi gospod Janković v poslansko skupino pride. Nisem ga vprašala, sem pa od vodje poslanske skupine izvedela, da je prišel pozdraviti nove poslance, ki jih je zaradi menjave vlade kar veliko.

HORVAT PETROVČIČ: Ali razumete, zakaj je javnost tako zelo zainteresirana za vaš odnos z gospodom Jankovićem oziroma zakaj jo tako zelo skrbi, da ima vpliv na vaše odločanje, na vašo politiko, kako si to razlagate?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Verjetno želijo videti in slišati, da se odločam samostojno oziroma skupaj z mojo stranko, ker konec koncev sem jaz tudi samo na začetku in nisem sama v tej stranki. Sem pa že večkrat povedala in danes ponavljam, da kot jaz poznam Zorana Jankovića, poznam ga pa kar nekaj let,  on nikakor niti ne zna niti ne more biti stric iz ozadja.

HORVAT PETROVČIČ: Zakaj, na čem boste to zdaj utemeljili, da pride k vam direktno in vam pove, kaj se mu zdi, da je prav v slovenski politiki oziroma pri vaši vladi ali?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ne, niti ne govori, kaj je prav v slovenski politiki, ampak če se bomo pogovarjali, se bomo pogovarjali in ne skrivali pred drugimi, kar se meni tudi osebno zdi prav.

HORVAT PETROVČIČ: Prav začetek vašega mandata je zaznamovala pravzaprav neprijetna afera z rekordno, rekordno hitrim ministrom, če razmišljamo o času, kolikor ga je imel na voljo za odstop, kako vi razmišljate o tem velikem problemu črnih gradenj v Sloveniji, kako zdaj rešiti to veliko vprašanje, je treba stvar, je treba rušiti, je treba legalizirati, je treba imeti tako legalizacijo, ki bo nekoliko napolnila državni proračun, kako se boste lotili tega, če se boste, je to sploh prioriteta?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ne, jaz mislim, da se je res treba tega lotit, verjetno ni čisto prva prioriteta, mogoče pa na področju infrastrukture in prostora je lahko prioriteta zelo na vrhu. Črnih gradenj v Sloveniji je po podatkih veliko, so različne, v nekaterih ljudje živijo, v nekaterih ne.

HORVAT PETROVČIČ: Bi bilo vilo Vitoslava Türka treba porušiti?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Da, če gremo zdaj po črki zakona, enako kot vse druge. V tem trenutku ni nobene izjeme, da se to ne bi naredilo.

HORVAT PETROVČIČ: Je človek s črno gradnjo primeren za direktorja Elesa?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Jaz sem svoje mnenje tudi javno že povedala. Če minister, ki naj bi imel na črno zgrajeno klet s par kvadratnimi metri, ni primeren za ministra, prav gotovo tudi gospod z na črno zgrajeno vilo ni primeren za direktorja javnega podjetja.

HORVAT PETROVČIČ: Protesti oziroma Vseslovenska ljudska vstaja, zdi se, da je ta vstaja vendarle delno izgubila svoj zagon, kako si to razlagate?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ko smo prevzeli vlado, sem sama rekla in še vedno mislim, da to, da se je vlada zamenjala, ni dovolj, da se bodo protesti končali in moje mnenje je še vedno enako, to ne bo razlog, da bo protestov konec, si pa želim, da se s protestniki usedemo za mizo. Jaz sem jih že povabila na sestanek, upam, da se bodo sestanka udeležili, ker po moji oceni se samo za mizo dajo stvari reševati. Na ulici se da povedati, kaj je narobe in to so povedali, ampak stvari pa, če imamo skupni interes, da rešujemo stvari v dobro države, je treba reševati za mizo.

HORVAT PETROVČIČ: No, ampak vodenje vlade ste prevzeli v času, ko, to neko tiho razumevanje ljudi ni več tako zelo samoumevno. Ljudje gredo danes na ulice, če menijo, da jih politične elite ne poslušajo. Če poslušate sporočila ljudi, ki danes demonstrirajo v evropskih mestih, demonstrirajo zato, ker jim je bilo vzete del pokojnine, ker morajo plačati posojilo za študij, ker ne morejo plačati zdravstvenega zavarovanja in mnogi govorijo o tem, da takšna družbena ureditev enostavno ni in ne more biti pravična, kako vi razmišljate o tem sporočilu, ne samo slovenske vstaje, o sporočilu protestov v širšem evropskem kontekstu?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Se z marsičem strinjam in kot jaz razumem to, kar se v Evropi spreminja, to slišijo in razumejo tudi druge države, zato ne govorimo več samo o varčevanju, ampak govorimo tudi o razvoju, tudi o zagonu in enako v Sloveniji. Slišimo, kaj nam imajo povedati, določene stvari je nujno potrebno spremeniti, ampak kot rečeno, jaz bi želela, da o teh stvareh govorimo za mizo in skušamo tisto, kar se da rešiti, rešiti.

HORVAT PETROVČIČ: No, zdaj že imate sezname ljudi, ki jih je prejšnja vlada imenovala v času, ko naj bi opravljala le najnujnejše posle, ko ste takrat v parlamentu pozvali, naj ljudje odidejo sami, mislim, da se je zgodil en sam odhod, kaj boste zdaj storili, ko imate vse te sezname?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Po pravici bom povedala, da ne vem, če jih imam. Prejšnji teden je bil zelo naporen in nisem uspela preveriti. Ampak to ni bilo namenjeno politični čistki, ampak samo temu, da preverimo, ali so ti ljudje, ki so bili tako na hitro na koncu imenovani na določena mesta, imenovani skladno z vsemi zahtevami in pogoji, ki so potrebni. Skratka tudi za njih morajo veljati enaka merila in kriteriji, kot za vse ostale. Nobene politične čistke ni za temi seznami, zdi pa se mi prav, da smo to naredili, ker konec koncev vlada v odhajanju, ko opravlja tekoče posle, naj bi bila, pa to velja za vse vlade, ne samo za prejšnjo, pri teh stvareh zmerna, skratka, če nekomu poteče mandat, je logično, da ga nadomestiš, če pa nekomu poteče mandat oktobra ali pa septembra, pa verjetno ni najbolj logično, da ga na delovno mesto imenuješ februarja.

HORVAT PETROVČIČ: Gospa predsednica, prosim vas samo še za nekaj zelo kratkih odgovorov na nekatera vprašanja. Namreč zanima me, kaj boste ponudili opoziciji? Vaš predhodnik je takrat opoziciji ponujal strateško partnerstvo, imate vi pripravljeno kakšno obliko komuniciranja, sodelovanja in razvijanja te države skupaj z opozicijo?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ko smo sedeli prejšnji teden skupaj v povezavi s fiskalnim pravilom, nam je z njihove strani že bila ponujena roka, da so pripravljeni sodelovati z nami pri iskanju rešitev in ukrepov in z veseljem bom na tem nadaljevala.

HORVAT PETROVČIČ: Drugo vprašanje. Nad vami še vedno visi vprašanje suma plagiatorstva v vašem magistrskem delu, zanima me, v kolikšno breme vam je ta stvar, kako težko pričakujete odločitev komisije senata, ste morda govorili z mentorjem na to temo?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ne, o tem nisem govorila prav z nikomer s fakultete, po pravici pa povem, da si želim, da bi bila ta zgodba zaključena čim prej. Vedno pa zraven dodam, da imam, glede na to, da vem, kako je moja magistrska naloga nastajala, popolnoma čisto vest, ampak res bi si želela, da bi zgodba bila zaključena čim prej. En dan preden je bilo glasovanje o moji primernosti za predsednico vlade, so prvič rekli, da je fakulteta začela postopek, pred tednom dni je bilo spet v vseh medijih, da je fakulteta začela postopek, tako da zdaj izgleda kot da ga je začela dvakrat in ne vem, niti nisem si šla pogledat, kakšni so postopki za to preverjanje, ampak kot sem rekla, jaz vem, kako sem to pisala, vem, kako je to nastajalo, zato imam popolnoma čisto vest, ampak si pa želim, da fakulteta to zaključi tako, kot je treba in edino oni so tisti, ki lahko ocenjujejo. Vztrajam, da nihče drug ne bo ocenjeval mojega magistrskega dela.

HORVAT PETROVČIČ: Ne dvomiva pa, da so vse te postopke dobro pregledali vaši politični nasprotniki.

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ne samo to, kar me najbolj žalosti, je, da so očitno imeli to pripravljeno in jaz sem konec koncev eno leto pred tem bila poslanka in očitno, če poslanka nekaj prepisuje, ni nobenega problema za nekoga, če pa predsednica vlade, pa je in to me pa res žalosti, ker očitno imajo naši politični nasprotniki kar paketke pripravljene, da jih v pravem trenutku lansirajo na pravo mesto. Čeprav jaz, šest let nazaj sem pisala, tako kot Alenka Bratušek kot poslanka kot predsednica vlade v vseh treh za mene velja enako.

HORVAT PETROVČIČ: Obljubili pa ste, da boste odstopili, če, če.

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Absolutno.

HORVAT PETROVČIČ: Še zadnje vprašanje, ste osebno, ste tudi samo na Twitterju, ste na Twitterju?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ne.

HORVAT PETROVČIČ: Niste na Twitterju?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Ne.

HORVAT PETROVČIČ: Namreč karkoli naredite, če rečete DDV ali pa oblečete hlače, jim je to takoj 200 tvitov, zanima me, so vam ti hipni odzivi pomoč ali predvsem breme?

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Zelo se ne obremenjujem s tem, ker sem tukaj, da naredim nekaj dobrega za Slovenijo. Nisem na lepotnem tekmovanju, da gledam, kakšne čevlje obujem, nisem na tekmovanju iz angleščine, ampak sem tukaj predvsem zato, da to državo spravimo v red.

HORVAT PETROVČIČ: Gospa predsednica, hvala za ta pogovor in seveda veliko uspehov pri vašem delu. Hvala lepa.

ALENKA BRATUŠEK, predsednica Vlade RS: Hvala.