NOVICA

Predsednik Vlade RS Janez Janša: Delali bomo, dokler bomo lahko, da bo Slovenija ostala nad vodo

“Če trdiš, da vlada nima več večine, potem jo imaš sam. In moraš sestaviti alternativo, vložiti konstruktivno nezaupnico in sestaviti program,” je predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša povedal v pogovoru z Ljerko Bizilj za tretji program TV Slovenija. “Tako ali tako je v tej državi samo še vlada tista, ki se ukvarja z reševanjem problemov. Ostali se ukvarjajo z imenovanjem mesij in mandatarjev.”
 
 “Že trideset let mi skušajo vedno nekaj podtakniti,” se je predsednik vlade odzval na očitke Komisije za preprečevanje korupcije. “Če bi kogar koli od dveh milijonov slovenskih državljanov obravnavali na takšen način kot mene, bi vsak bil kriv. Kar se tiče mojega premoženja, je vredno štirikrat manj, kot sem zaslužil. Vsak evro lahko dokažem, za vse obstajajo listine,” je pojasnil premier. “Edino, kar je res v tem poročilu, so zamude, to pa nima zveze z vsebino, ter napaka v ceni avtomobila. Kar se tiče zamud, je gospod Klemenčič zamudil s svojim letnim poročilom za štiri mesece. Pa gre za dejanje, ki je zapisano neposredno v zakonu, in se zaradi tega nihče na razburja,” je dejal predsednik vlade in dodal: “Če je potrebno zaradi teh zamud in cene avtomobila zamenjati predsednika vlade, naj izvoli.” Predsednik vlade je pojasnil, da je predložil dokaze v zvezi z izvorom premoženja in dedovanjem, vendar jih komisija ni sprejela. “Kako so izračunali teh dvesto tisoč evrov, še vedno ni jasno,” je dejal premier.
 
Na očitke o vladnem kadrovanju je predsednik vlade Janez Janša dejal, da je “vsakomur, ki prevzame vlado v takšni situaciji, v interesu, da pridejo na pomembna mesta sposobni ljudje. Seveda pa morajo biti ti ljudje lojalni programu, sicer ne morejo dobro in motivirano delati.” Predsednik vlade je poudaril, da ima vlada polna pooblastila, kadrovskih odločitev pa na sejah vlade ni nič več, kot jih je bilo prej, kvečjemu manj. “V dveh primerih, ko sta dva ministra odšla, je bilo potrebno imenovati nove ljudi, da stvari normalno funkcionirajo. Tako ali tako je v tej državi še samo vlada tista, ki se ukvarja z reševanjem problemov. Vsi ostali se ukvarjajo z imenovanjem mesij in mandatarjev in jim je prav malo mar, da so zaradi tega ogrožene plače, pokojnine, število zaposlenih v gospodarskem in javnem sektorju ter, ne nazadnje, usoda te države.”
 
“Leta 2011, ko smo imeli vlado brez pooblastil, je tista vlada gospoda Pahorja imenovala tožnike, sodnike in ljudi v diplomaciji do zadnje seje,” je opomnil premier. Glede zaustavljanja imenovanj novih veleposlanikov pod zunanjim ministrom Erjavcem pa: ”Ravnanje je popolnoma neodgovorno. Nobenih pritiskov iz nobenih strank ni bilo na imenovanja. Tudi zakon določa, da lahko na ta mesta kandidirajo samo karierni diplomati. Objavljeni so bili primerni javni razpisi.” Zato se bodo vsi procesi nadaljevali glede na prijave in razpise, ki so bili objavljeni, saj ima po premierjevih besedah “vlada po slovenskem ustavnem redu pristojnosti za odločanje o zunanji politiki”.
 
“Tako imenovana slovenska levica že tradicionalno dokazuje, da nima pozitivnega programa, celo zgodovinsko. Za obstoj na oblasti vedno kreira nekega sovražnika. Naj bo to razredni, ideološki ali ekonomski,” se je premier odzval na očitke avtoritativnega vodenja. “Niti sedaj, ko so načeli koalicijo, ko se je začel čas virantovanja, niso sposobni sestaviti alternative in Slovenijo pospešeno vodijo v grško situacijo pred volitvami. V času prejšnjega mandata, ko smo bili v opoziciji, recimo leta 2009, ko je bila Slovenija enako močno prizadeta, smo v enem letu vložili več kot sto različnih protikriznih ukrepov in podprli vse vladne ukrepe, ki so prišli. Empirično je mogoče dokazati, da se je opozicija trudila za reševanje krize. Če pogledate lansko leto – iz vrst socialnih demokratov ni prišel niti en resen protikrizni ukrep.”
 
Predsednik vlade meni, da bi bil njegov odstop neodgovorno dejanje, in pojasnjuje: “Ne bi bilo pogovorov s Hrvaško, ne bi mogli nadaljevati dela za slabo banko, ki je ključni ukrep, ne bi se mogli uspešno pogajati in zaključiti novega okvira kohezijskih sredstev.” Dodal je, da je povsod, kjer se vlade bojujejo s krizo, podpora nizka. “V času vlade gospoda Pahorja ni bilo zaupanja, ker ni bilo ukrepov. V primeru naše vlade se rušenje dogaja ravno zaradi prevelikih premikov in ugotavljanje odgovornosti za slabe kredite je bistvo zgodbe,” je poudaril premier.
 
O sestavljanju koalicije v začetku mandata je premier dejal, da je bila “napaka nezaznavanje odpora gospoda Viranta do vstopa v vlado. Dogovor je bil, da gredo vsi predsedniki strank v vlado, le Državljanska lista je postavila pogoj, da gre v koalicijo samo, če bo Virant predsednik parlamenta.”
 
Prodaja državnega premoženja bo po besedah predsednika vlade Janeza Janše normalizirala slovensko gospodarstvo, “brez sanacije bank pa ne bo blaginje, delovnih mest in države”. Dodal je, da bo moralo v državi priti do “spoznanja, da smo na neki način vsi odgovorni. Če je to zgolj vlada, ki je kriva za vse, potem tukaj še dolgo ne bo rešitve. Če se ne bomo streznili sami, bo prišel čas, ko bo nekdo vprašal, ali želimo ostati člani kluba.”
 
“Ne gre za to, kdo bo zmagal. Na koncu je bistveno, da zmaga Slovenija. Kultura je bistveni del slovenske državnosti in prvobitnosti. Tisti, ki vlado postavljajo na drugo stran, ne vedo, o čem govorijo. To je zloraba kulture in institucij,” je premier dejal o racionalizaciji v javnem sektorju.
 
Oznaka levi fašizem po besedah predsednika vlade “ni skrajna niti ostra beseda. Že dolgo obstaja natančna definicija. Najbolj natančno jo je opredelil levičarski teoretik Jürgen Habermas, ki je označil te pojave oziroma poskuse, da nekdo pride na oblast na načine, ki niso demokratični. Trkanje na vrata, izobešanje lutk, grožnje z likvidacijo – to, kar se je pri nas dogajalo v zadnjih mesecih, je žal direktna preslikava nekaterih dogodkov.”
 
“Obstajata dva možna razpleta te politične krize,” je napovedal predsednik vlade Janez Janša. “Prvi je ta, da se slovenska strankarska scena nekaj dogovori, da se nekatere stvari dokončajo in naredijo ter da se dogovorimo za predčasne volitve. Te bodo tako, kot sem napovedal na zadnji volilni dan. Druga možnost: da tisti, ki pravijo, da vlada nima večine, sestavijo drugo vlado. Njihov problem je, da nimajo programa.”
 
O morebitnem padcu vlade oziroma nameri o obstanku v politiki za vsako ceno je predsednik vlade ob koncu pogovora povedal, da “s tem nimam nikakršnih težav. Vem pa, da za državo ne bo rešitev. Približno se da predvideti, kaj se bo dogajalo, in pač jaz nisem pristaš tega, da si potem privoščljiv in bi vsi potem rekli, saj boste že videli, kaj bo – te politike se pač ne gremo. To, kar je možno narediti dobro, bomo naredili, to, kar lahko slabega preprečimo, bomo preprečili. Čez eno leto, če bo priložnost, se bomo mogoče pogovarjali, bo pa veliko tega popolnoma jasno. Ne mislim vztrajati v vsakem primeru. Tudi se jaz nisem nikoli odločil, da je to moja ključna stvar. Bolj je splet okoliščin mene pripeljal v politiko. “