NOVICA
Predsednik vlade Janez Janša se bo udeležil Vrha držav Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) ter Evropske unije (EU)
Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se bo 26. in 27. januarja 2013 v Santiagu de Chile v Republiki Čile udeležil I. Vrha EU-CELAC (Skupnost latinskoameriških in karibskih držav). Gre za že sedmi medregionalni vrh, vendar prvi na katerem bo na strani Latinske Amerike in Karibov (LAK) kot sogovornik EU nastopil CELAC, ki je bil ustanovljen leta 2011. Predsednik vlade Janez Janša bo ob robu srečanja opravil več dvostranskih pogovorov. Srečal se bo tudi s predstavniki tamkajšnje slovenske skupnosti in v prestolnici Santiago de Chile posadil lipo prijateljstva.
Voditelji bodo na prvem zasedanju obravnavali osrednjo temo vrha pod naslovom »Zavezništvo za trajnostni razvoj: Spodbujanje družbeno in okoljsko kakovostnih naložb«. Na drugem zasedanju predsednikov držav in vlad, ki bo potekalo 27. januarja, bodo voditelji razpravljali o aktualnih političnih vprašanjih in razmerah v mednarodni skupnosti. Razpravo, ki bo potekala prav na mednarodni dan spomina na žrtve Holokavsta, bo predvidoma odprl predsednik vlade Janez Janša. V svojem govoru bo med drugim izpostavil pobudo za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev. Prav sodelovanje med regijami, kot tudi konkretni ukrepi na regionalni ravni lahko v prihodnje bistveno prispevajo k preprečevanju konfliktov in oboroženih spopadov.
Vrha se bodo udeležili voditelji oziroma visoki politični predstavniki 60 držav EU in LAK, ki skupno zastopajo preko 1.1 milijarde prebivalcev. EU bosta zastopala predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso. Na vrh je povabljena tudi Hrvaška kot država pristopnica EU, ki bo sodelovala na vseh dogodkih v okviru vrha kot aktiven opazovalec, ter države kandidatke za članstvo v EU (Islandija, Črna gora, Srbija, Makedonija in Turčija), ki bodo kot opazovalci sodelovali na otvoritveni in zaključni slovesnosti ter slavnostni večerji.
Dinamičen gospodarski in integracijski razvoj ter vztrajna rast politične teže držav LAK predstavljata izziv za slovensko zunanjo politiko. Republika Slovenija se nanj odziva s krepitvijo dialoga in stikov, prizadevanji za povečevanje gospodarske prisotnosti in s strateškim razmislekom glede poglabljanja dvostranskih odnosov z določenimi državami regije. Dragocen most do tamkajšnjih držav so tudi skupnosti slovenskih izseljencev, ki jih je v celotni regiji okrog 35.000. Blagovna menjava Republike Slovenije z državami LAK je leta 2011 znašala 375 milijonov EUR in je najvišja od leta 2000 (v primerjavi z letom 2000 se je povečala za več kot štirikrat). Republika Slovenija se v tem smislu zavzema za poglabljanje dialoga ter vsestransko krepitev medregionalnih stikov in sodelovanja z latinskoameriškimi in karibskimi partnerji.
Tradicija medregionalnega sodelovanja, njegov dober institucionalni okvir v obliki rednih vrhov predsednikov držav in vlad ter srečanj visokih uradnikov EU-CELAC, kakor tudi sorodni pogledi na številne tematike, so temelj naravnega in strateškega partnerstva med regijama. Upoštevajoč bližino stališč do globalnih tem, kot so človekove pravice, mir in varnost, podnebne spremembe in energija, bo partnerstvo gotovo pomembno prispevalo k doseganju ciljev obeh regij v mednarodnih forumih in bo predstavljalo podporo obema regijama pri soočanju z globalnimi izzivi in profiliranju globalnega dometa medregionalnega partnerstva.
Osrednjo temo vrha EU-CELAC, »Zavezništvo za trajnostni razvoj: Spodbujanje družbeno in okoljsko kakovostnih naložb«, bodo voditelji obravnavali na plenarnem zasedanju 26. januarja. Tematika je bistvenega pomena za obe regiji in hkrati povezuje gospodarsko, socialno in okoljsko dimenzijo medregionalnega partnerstva. Ključna področja v okviru osrednje teme so promocija trajnostnega razvoja, ki temelji na družbeni in okoljski komplementarnosti, spodbujanje naložb v gospodarstvo ob upoštevanju odgovornosti do okolja in lokalnih skupnosti, krepitev javnih politik za spodbujanje inovacij, raziskav in razvoja, podjetništva, malih in srednje velikih podjetij, korporativne družbene odgovornosti ter stabilnega, preglednega in nediskriminatornega pravnega okvirja.
Bistven element partnerstva med EU in CELAC predstavljajo tudi izredno močne naložbene vezi, saj predstavlja EU glavnega tujega investitorja v državah CELAC. Tuje neposredne investicije EU, ki so leta 2010 znašale kar 385 milijard EUR, so zelo raznolike in tako močno prispevajo k oblikovanju raznolikih temeljev za tamkajšnjo trajno gospodarsko rast. Investicijski odnos med regijama je obojestransko koristen, saj je v zadnjih letih prišlo do pospešitve naložbenih tokov tudi iz smeri LAK v EU. Možnosti okrepitve medregionalnih odnosov obstajajo tudi na področju trgovinske menjave, ki se je v zadnjih 10 letih podvojila in je leta 2011 dosegla 202 milijardi EUR. LAK je bila leta 2011 peti najpomembnejši trgovinski partner EU, v trgovinski menjavi z EU pa beleži presežek (izvoz EU v LAK znaša 96 milijard, uvoz EU iz LAK pa 106 milijard EUR). EU je tudi največji donator razvojnih sredstev, ki so v obdobju 2007-2013 znašala skoraj 3 milijarde EUR.