NOVICA

Predsednik Vlade RS Janez Janša na spominski slovesnosti ob Vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je nocoj udeležil spominske slovesnosti ob Vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki je potekala v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, mestne občine Kamnik in Društva Demos na Kamniškem.

 

Na spominski slovesnosti je bilo poudarjeno, da je Slovenija prav posebej poklicana, da se spominja svoje preteklosti, saj je kot edina evropska država v 20. stoletju doživela vse tri velike totalitarizme - fašizem, nacizem in komunizem. Posebej izpostavljeno je bilo tudi, da je z vidika žrtev je vseeno, kateri režim jih je prikrajšal za svobodo, jih mučil ali ubijal in da smo vsem dolžni izraziti naše spoštovanje.

 

Poleg uvodnih nagovorov predstavnikov organizatorjev, in sicer kamniškega župana Marjana Šarca, direktorice Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreje Valič Zver ter predsednika društva Demos na Kamniškem Igorja Podbrežnika, sta zbrane z videonagovorom na slovesnosti nagovorila tudi poslanec evropskega parlamenta Tuune Kelam, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja najodmevnejši disident v Estoniji, ter predsednik Platforme evropskega spomina in vesti Göran Lindbland, znan po svojem boju za demokracijo in človekove pravice.

Oba sta v svojem nagovoru izpostavila grozodejstva, bolečino in trpljenje milijonov ljudi, ki so bili v Evropi izpostavljeni totalitarnim in avtoritarnim režimom ter poudarila, da se je potrebno soočiti z zgodovinskimi dogodki in slediti iskanju resnice. Göran Lindbland pa je Sloveniji čestital za odločitev o tem, da je slovenska vlada sledila pozivu Resolucije Evropskega parlamenta in da z letošnjim letom prvič obeležujemo Vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

 

Tudi slavnostni govornik na slovesnosti dr. Janez Juhant je v svojem nagovoru poudaril pomen iskanja zgodovinske resnice, »ki bi nas osvobodila«. »Resnico bomo spoznali, če si bomo lahko pogledali v obraz ter se pogovorili in dogovorili o svoji preteklosti, da bi lahko z upanjem zrli v prihodnost in omogočili mladim, da živijo in preživijo," je povedal. Pri tem pa je opozoril tudi na »ideološko propagandno zaslepljenost«. Po njegovih besedah 23. avgust sicer ni namenjen le spominu žrtvam, temveč tudi "urejevanju družbe in popravi krivic, ki so jih žrtvam povzročili omenjeni režimi" Dr. Juhant je v svojem nagovoru poudaril pomen dialoga, saj »priznavanje resnice poteka v dialogu, ko vsak pove svojo zgodbo.« Ob tem  je dr. Juhant poudaril tudi pomen spoštovanja vsakega človeka ter dejal, da so totalitarni režimi izvajali nered, danes pa je treba vzpostaviti sistemske pogoje za rehabilitacijo žrtev in za skupno prihodnost.

 

Slavnostni govornik je izpostavil tudi, da je bila skupna značilnost vseh totalitarizmov ignoranca do človeških usod, človeško življenje v totalitarnih sistemih ni imelo nobene cene, ljudje so bili le številke z malo možnosti preživetja. Ob tem  je spregovoril tudi o osebni izkušnji njegovih bližnjih, ki so bile žrtve totalitarizmov ter izpostavil,  da po mnenju nekaterih pravnikov slovenska zakonodaja še vedno ostaja neobčutljiva za krivice, ki so bile žrtvam storjene. Po njegovih besedah tudi kot »družba ostajamo pohabljeni, dokler bo dostojanstvo kogarkoli poteptano«, pri tem pa je poudaril tudi pomen izpraševanja vesti tako o preteklosti kot tudi prihodnosti.

 

Na slovesnosti sta spregovorila tudi prof.dr. Janez Žmavc, predsednik Društva taboriščnikov in ukradenih otrok ter Leon Janežič, predsednik Zveze Društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945.  Kot je prepričan Žmavc, si vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov želijo pravično obravnavo vseh dogajanj ter dejanj posameznikov in organizacij.

 

V okviru slovesnosti je bil predvajan tudi dokumentarni film »Vojakovo pismo«, ki je nastalo v produkciji Študijskega centra za narodno spravo in ki s pričevanji posameznikov orisuje prisilno mobilizacijo Slovencev v nemško vojsko.

Današnja slovesnost je potekala v uršulinskem samostanu v Mekinjah pri Kamniku, katerega zidovi so bili skozi njegovo zgodovino tudi nema priča totalitarizmov, vojn in trpljenja, uršulinke pa so bile poleg slovenskih učiteljev in duhovnikov prve žrtve nacistične raznarodovalne politike na tem območju.