NOVICA

Predsednik Vlade RS Janez Janša: »Vsak, kdor želi pomagati, je dobrodošel«

Predsednik Vlade RS Janez Janša je v intervjuju za tednik Reporter spregovoril o aktualni notranje-politični situaciji v državi, o tem, kaj bo prinesla politična jesen, o delovanju predsednika države glede vladnih ukrepov, o možnostih glede vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo, o ukrepih, ki jih je sprejela vlada za izboljšanje gospodarske situacije in o ukrepih, ki jih bo še potrebno sprejeti, o upravljanju z državnim premoženjem in o sanaciji bančnega sistema, ter o evropskem reševanju krize. Predsednik vlade je v pogovoru spregovoril o legalni in ilegalni moči, ki vlada v Sloveniji ter o evropskem dnevu spomina na totalitarizme in avtoritarne režime.

Premier Janez Janša je v intervjuju uvodoma dejal, da je vodenje vlade prevzel po treh letih odlaganja nujnih rešitev, pri tem pa je bil rebalans proračuna le eden od nujnih korakov za preživetje. »Drugi tak nujen korak je sanacija bančnega sistema in odprava denarnega krča.  Ključen problem pri tem koraku je črna luknja v bankah, ki je mednarodnim institucijam bolj poznana kot slovenski javnosti, kajti Banka Slovenije je redno poročala Evropski bančni agenciji, slovenska vlada pa je prvo poročilo dobila šele konec julija,« je dejal predsednik vlade. Ob tem je poudaril tudi, da je možnost vezave zaupnice na sprejem ključnih ukrepov za izhod iz krize ali za spoštovanje koalicijske pogodbe obstajala in še vedno obstaja, ter ob tem dejal da, »kdor ni zadovoljen s to vlado in sedi v Državnem zboru, lahko brez težav zbere 10 podpisov in predlaga drugo.«

 

Premier Janez Janša je v pogovoru opozoril tudi na razliko med legalno in ilegalno močjo, pri čemer je ilegalna moč, izvirajoča iz kapitalskih, medijskih in represivnih monopolov poistovetena s strici iz ozadja, poglavitni problem slovenske družbe in države. Po njegovih besedah, dokler ta problem ne bo odpravljen »demokratične institucije ne bodo imele tiste moči, ki jim gre po ustavi, ljudje pa ne potrebnega zaupanja vanje. Podtalno ozadje nezakonitega vpliva preko ravnanja institucij in medijev, ki jih obvladujejo, ustvarja vedno bolj sovražno ozračje do vseh, ki ogrožajo njihovo nezakonito pridobljeno moč in privilegije,« je dejal predsednik vlade in ob tem ponazoril ravnanja institucij ob grožnjah različnim političnim osebnostnim.
 
Glede vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo je predsednik vlade poudaril, da je Slovenija fiskalni pakt že ratificirala in se s tem pred partnerji pravno zavezala, da bo pravilo vnesla v ustavo.  Po njegovem mnenju bo odločitev o podpori oziroma nasprotovanju zlatemu fiskalnemu pravilu pokazala, ali je SD samostojna in suverena stranka, ali pa zgolj podaljšek stricev iz ozadja. Premier Janez Janša je poudaril, da Slovenijo k tlom pritiskajo močni ostanki preteklosti, ki se borijo za ohranitev svojih nespodobnih privilegijev in podtalnega vpliva. »Po tej plati je aktualno dogajanje zelo podobno uverturi v sedanjo politično krizo v Romuniji, ki jo je evropska javnost lahko spremljala spomladi letos,« je dejal ter ob tem celoviteje ponazoril aktualno politično situacijo v Romuniji.

 

Predsednik Vlade RS Janez Janša je v nadaljevanju spregovoril tudi o sprejemanju odgovornosti za nastale slabe terjatve v bankah, pri čemer je poudaril, da je treba v  zakon o sanaciji bank zapisati enako določbo kot v zakon o zaključku lastninjenja, kjer piše, da kazniva dejanja iz tega naslova ne zastarajo. Oškodovanja pa je treba obravnavati in sankcionirati prioritetno. Ob tem je poudaril, da oškodovani državljani upravičeno pričakujemo, da bodo sodstvo, tožilstvo in policija hitro in učinkovito ravnali pri tistih, ki so izropali banke. »Stopamo v čase, v katerih bo zaradi poglabljanja krize in socialnih stisk nastopila ničelna toleranca do kriminala belih ovratnikov in do ne ukrepanja pristojnih institucij,« je dejal.

 

Glede upravljanja državnega premoženja je premier Janez Janša izrazil prepričanje, da bi država morala čim prej iz gospodarstva, vendar »dokler obstajajo državni deleži, sta pri upravljanju državnega premoženja v danem razmerju sil v Sloveniji samo dve možnosti. Ali ga upravlja legalna in legitimna vlada s sodelovanjem opozicije pri nadzoru, ali pa pod različnimi krinkami udbomafija s svojimi podaljški v nekaterih strankah. Trenutno ga strateško ne upravlja nihče, saj AUKN nima dveh operativnih članov uprave, ker so tri koalicijske stranke prekršile dogovor in niso glasovale za predhodno usklajen vladni predlog.«

 

Po mnenju slovenskega premierja ima vlada v tem trenutku podporo predvsem v gospodarstvu, tako med delavci kot delodajalci ter med sloji, ki so bili cela desetletja prikrajšani in so tudi danes, ker živijo predvsem od lastnega dela, pa so kljub temu pripravljeni še bolj zatisniti pas, da bi izšli iz krize. »Imamo pa strukturni problem, zgrajen skozi socializem in celotno tranzicijo, ko so se socialni in družinski transferji širili preko vseh meja. Danes tako 800.000 ljudi v Sloveniji dobiva takšne ali drugačne socialne in družinske dodatke, veliko zelo upravičenih, česar pa ob težkih milijonih, ki gredo dodatno še vedno za različne privilegije, javne finance enostavno ne zdržijo več. Vsako rezanje in zmanjševanje, ki prizadene posameznika, pa seveda ne povečuje vladne priljubljenosti,« je dejal.

 

Predsednik vlade je v pogovoru za Reporter izrazil tudi prepričanje, da je ob pridobivanju strateških partnerjev ključnega pomena zakon o državnem holdingu, ki bo zagotavljal pogoje za transparentno kapitalsko udeležbo potencialnih partnerjev v gospodarskih družbah s področja infrastrukture, ki so sedaj v večinski državni lasti. Poudaril je tudi, da je bilo na področju tujih neposrednih investicij v preteklih letih veliko zamujenega, zaradi česar je vlada takoj na začetku mandata sprejela številne ukrepe za izboljšanje okolja za investiranje. »V aprilu smo tako sprejeli zakon, ki prinaša postopno znižanje davčne stopnje iz 20% na 15%, povečali smo olajšave za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva s 30 % na 40 % investiranega zneska ter olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj s 40 % na 100 %. Temu je sledilo sprejetje številnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja na področjih, ki so bila tudi s strani potencialnih investitorjev izpostavljena kot problematična. Tako smo poenostavili postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj, soglasij, ki so povezana z izdajanjem okoljskih dovoljenj, poenostavili smo umešanje objektov v prostor, uvedli nov instrument za preprečevanje zamud pri plačilu. Vsi sprejeti ukrepi pomenijo izboljšanje poslovnega okolja in s tem tudi večjo privlačnost za tuje investitorje,« je dejal predsednik vlade. Ob tem je dodal, da je Slovenija v tem trenutku zaradi obeh paketov za rast, ki smo jih sprejeli aprila in julija, bolj privlačna za tuje in investicije nasploh, kot je bila kadarkoli doslej. »Vendar doma gospodarstvo skoraj nima več nobenih rezerv, potencialni tuji partnerji pa bodo čakali, da uredimo razmere, potem bodo šele možni resni pogovori. Če ne sprejmemo zlatega fiskalnega pravila in saniramo bank, kar bi bil močan signal, da bo Slovenija uredila svoje javne finance in zagotovila finančno disciplino ter odpravila kreditni krč, potem nam ni pomoči. Prejšnja vlada je pojedla toliko obljub, da smo izgubili kredibilnost, to pa je roba, ki je na evropskem trgu najdražja,« je izpostavil premier Janez Janša.

 

Glede priprave proračunov za prihodnji dve leti pa je predsednik slovenske vlade dejal, da le-to močno otežuje stalno padanje bonitetnih ocen države in komercialnih bank ter čakanje na jesensko napoved UMAR-ja, ki bo glede na trende zagotovo poslabšala napovedi glede na pomladanske ocene ter napovedal, da bo treba v vsaj še dveh prihodnjih letih občutno zmanjševati proračunske izdatke, »ker denarja ni, zadolževanje pa ni več mogoče.« Ob tem je še dejal, da bo treba zagotovo še poseči v maso plač in da slovenske javne finance ob sedanjem stanju v gospodarstvu takšnega izdatka enostavno ne prenesejo. »V administraciji in javnem sektorju nasploh je glede na primerjavo s stanjem pred 10 ali 15 leti vsaj 15% ljudi preveč zaposlenih,« je poudaril.

 

Premier je v nadaljevanju še povedal, da bo v jeseni potekala ocena uresničevanja koalicijske pogodbe, predvsem prioritetnih ukrepov, kar bo tudi podlaga za sprejem odločitve o tem, ali bo potrebna rekonstrukcija vlade.

 

Premier je na vprašanje o tem, da mora v jeseni dogovor o tem, kako naprej, najti tudi Evropska unija, odgovoril, da večina evropskih voditeljev ter predsednika Sveta EU in Evropske komisije kot rešitev za izhod EU iz krize vidijo v močnejši in bolj poglobljeni evropski integraciji. »Kot rezultat tega prepričanja je nastala tudi ideja Evropske komisije o bančni uniji, o čemer bomo ponovno razpravljali na oktobrskem Evropskem Svetu. Bančna unija naj bi prvič uvedla skupna bančna pravila in enotni bančni nadzor na ravni EU, to Slovenija vsekakor podpira. V integraciji, kot je EU, fiskalna politika ne more ostati v izključni pristojnosti držav članic brez nekega skupnega nadzora, predvsem ne v kriznih časih,«je dejal slovenski predsednik vlade Janez Janša.

 

Na vprašanje o tem, ali vladna odločitev o tem, da tudi v Sloveniji 23. avgust razglasimo kot dan spomina na žrtve totalitarnih režimov ne pomeni odpiranja ideoloških tem, je predsednik vlade odgovoril, da je po njegovem mnenju Slovenija v tako hudi gospodarski krizi tudi zato, ker so vzroki zanjo v moralni krizi oziroma v nerazčiščenih ideoloških temah. »Kako naj vzpostavimo družbo, v kateri se bo vedelo, kaj je prav in kaj narobe, če še vedno hodimo po množičnih grobiščih, ker nismo niti sposobni pokopati svojih mrtvih, množične zločine pa najvišji predstavnik države obravnava kot drugorazredno temo? S kakšno moralno pravico kaznujemo nekoga, ki ubije enega človeka, ljudje, ki so v imenu totalitarne ideologije zakrivili smrt tisočev in trpljenje velikega dela naroda, pa še vedno niso odgovarjali pred roko pravice, povrh pa dobivajo še privilegirane pokojnine? Kako naj mladim ljudem vcepimo spoštovanje do človekovih pravic in spoštovanje do drugače mislečih, če pa dobi visoko državno odlikovanje človek, ki je vodil organizacijo za sistemsko kršenje človekovih pravic in mednarodni terorizem? Kako naj preganjamo tistega, ki je goljufal pri volitvah, če pa se ljudje, ki so volitve ukinili in vladali brez njih na čelu ene same dovoljene stranke, danes razglašajo za guruje demokracije in očete naroda? Kako naj zagotovimo poštenost v gospodarskih odnosih, če za rop slovenskih bank pred osamosvojitvijo, ki smo ga pokrili državljani na račun nižjih plač in pokojnin ni nihče odgovarjal?« se je vprašal premier. Ob tem je poudaril tudi, da za Slovence niso bili vsi totalitarizmi enaki. »Vsi so vredni obsojanja in zavračanja ter vseh naporov, da se ne vrnejo v nobeni svoji pojavni obliki, so pa ob tem zgodovinska dejstva neizprosna. V Sloveniji je komunistični režim pobil in pregnal v tujino bistveno več ljudi kot fašizem in nacionalsocializem skupaj. Poleg tega je komunizem pahnil slovenski narod v strateški razvojni zaostanek za zahodno Evropo. Pred drugo svetovno vojno je bila npr. povprečna plača v Sloveniji na 80% avstrijske, pred osamosvojitvijo pa smo padli na 25% povprečne plače delavca v Avstriji,« je še poudaril premier Janez Janša.

 

Celoten intervju je dostopen v priponki.