NOVICA
Premier Pahor: Podnebni prispevek Slovenije bo 8 milijonov evrov
Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor je danes na Evropskem svetu v Bruslju napovedal, da bo Slovenija za pomoč državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam v prihodnjih treh letih (2010-2012) prispevala 8 milijonov evrov. Evropski svet se je ob koncu dvodnevnega zasedanja sicer dogovoril, da bo skupno Evropska unija v omenjenih treh letih za ta t. i. hitri začetek boja proti podnebnim spremembam prispevala 2,433 milijarde evrov letno. Gre za enega od korakov, s katerimi želi EU spodbuditi in zagotoviti ambiciozen globalni dogovor na podnebnih pogajanjih v Kopenhagnu.
(Foto: Wiktor Dabkowski)
"Slovenija si niti noče niti ne more privoščiti, da bi bila med državami, ki ne bi prispevale za ta hiter začetek. Bili smo med državami, ki so razmeroma hitro in pozitivno odgovorile na neformalen klic švedskega predsedstva v zvezi s tem," je danes izjavil predsednik vlade Pahor.
Za hitri začetek financiranja boja proti podnebnim spremembam bo v prihodnjih treh letih na globalni ravni potrebnih od pet do sedem milijard evrov letno, pri čemer EU podpira bolj ambiciozno, višjo številko. V prizadevanjih za ambiciozni globalni dogovor v Kopenhagnu je Evropski svet tudi napovedal, da bo EU povišala cilj in zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 30 odstotkov do leta 2020, če bodo druge države v pogajanjih ponudile dovolj visoke zaveze za zmanjšanje emisij. Le z ambicioznimi zavezami bo namreč na pogajanjih v Kopenhagnu, ki bodo predvidoma sklenjena 18. decembra, lahko dosežen cilj omejitve rasti segrevanja pod dvema stopinjama Celzija.
(Foto: Thierry Monasse/STA)
Boj proti podnebnim spremembam sicer ni bil edina točka na dnevnem redu decembrskega zasedanja Evropskega sveta, temveč so voditelji na njem znova govorili o gospodarsko-finančni krizi ter strategijah izhoda. ES je bil ob tem soglasen, da je potrebno skladno z zahtevami Pakta stabilnosti in rasti najkasneje v letu 2011 začeti s konsolidacijo javnih financ z zniževanjem primanjkljajev države z več kot 0,5 odstotka BDP letno. Te cilje podpira tudi Slovenija in skupina ministrov, zadolženih za pripravo izhodne strategije, jih bo ustrezno upoštevala. Poleg tega bo slovenska izhodna strategija prežeta tudi z zeleno politiko, je dejal premier Pahor. ES je začel tudi razpravo o strategiji razvoja v prihodnjih desetih letih (strategija 2020) ter nakazal več ključnih področjih, na katera se bo osredotočila EU. Delo na tej strategiji bodo voditelji nadaljevali, z osrednjo razpravo na to temo spomladi prihodnje leto.
(Foto: Thierry Monasse/STA)
ES je potrdil tudi novi večletni program za področje pravosodja in notranjih zadev, t. i. Stockholmski program. Program je uravnotežen v smislu razmerja med spoštovanjem temeljnih človekovih pravic in pravice do prostega gibanja ne eni strani ter zagotavljanjem varnosti državljanom EU na drugi strani. Pomemben element programa je nadgradnja ukrepov za varovanje zunanje meje EU, kar je glede na dolgo schengensko mejo pomembno za Slovenijo. V pogajanjih je Slovenija posebej poudarjala tudi pomen sodelovanja z regijo Zahodnega Balkana in dosegla, da je na področju pravosodja in notranjih zadev Zahodni Balkan visoko na agendi EU.
Zvočni zapis novinarske konference predsednika Vlade RS