NOVICA

Novinarska konferenca predsednika vlade po 136. redni seji vlade

Po današnji 136. redni seji vlade je premier Pahor uvodoma dejal, da je današnja aretacija haaškega obtoženca Ratka Mladića eden izmed zelo pomembnih korakov, ki so v tem letu uspeli Srbiji in njenemu predsedniku Borisu Tadiću. Ob tem je še dodal, da lahko njegova aretacija pomeni korak k spravi na območju, ki ga je vojna zelo prizadela. Premier Pahor je poudaril, da je v letošnjem letu, tudi ob spodbudi Slovenije, stekel dialog med Beogradom in Prištino. Ravno tako je Srbija prvič sodelovala v procesu Brdo, čeprav so bili navzoči tudi predstavniki Kosova, opazen pa je tudi njen napredek pri približevanju EU.

 

Glede pomoči beguncem, ki bežijo iz držav severne Afrike, je premier Pahor dejal, da notranji ministri EU še niso sprejeli odločitve za sprožitev mehanizma za pomoč v humanitarnih krizah, saj zaenkrat položaj ob valu beguncev še ni tako neobvladljiv, da bi za to obstajala potreba. Ob tem je še dodal, da bo Slovenija, če bo sprejeta taka odločitev, pomagala v skladu s svojimi sposobnostmi. »Vedno sem bil in bom zagovornik humanitarne pomoči,« je dejal premier in poudaril, da se Slovenija ni odločila za sodelovanje v Natovem letalskem posredovanju v Libiji, ravno tako pa se ne bo odločila za odhod na libijska tla.

 

Premier Pahor se je odzval tudi na izplačilo regresov v družbah, kjer je država večinski lastnik in slednje ne poslujejo odlično. Po njegovem mnenju tovrstni regresi niso upravičeni, vlada pa je tudi ugotovila, da je tako ravnanje nespodobno. Prihodnji teden se bo o regresu morala izreči tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države. Kot je še dodal premier Pahor so omenjeni »regresi v nasprotju s sklepi, ki jih je lani sprejela vlada in jih naložila podjetjem v državni lasti, da se spričo krize in recesije ob že sprejetem Lahovnikovem zakonu obnašajo dodatno vzdržno.« Premier Borut Pahor je tudi napovedal, da bo predsednici sveta agencije za upravljanje kapitalskih naložb države Alji Markovič Čas poslal pismo, s katerim ji bo potrdil vladni obisk agencije v prihodnjem tednu, hkrati pa izrazil pričakovanje, da se agencija izreče glede regresa in ukrepov v zvezi s tem. Ob tem je še jasno izrazil stališče, da vlada nima pravice vplivati na odločitve agencije.

 

Sicer pa je vlada na današnji seji sprejela tudi besedilo novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki določa dve poglavitni rešitvi. Obe se nanašata na oprostitev od izračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. V skladu s prvo rešitvijo bodo iz obdavčitve na viru izvzeta plačila, ki jih v skladu s 83. členom Zakona o javnih financah plača Slovenija. Gre za plačila obresti posojilojemalcu na sredstva, ki jih posojilojemalec zagotovi kot pokritje v poslu posojanja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev. Druga poglavitna rešitev novele pa se nanaša na izvzetje od davčnega odtegljaja pri morebitnih plačilih iz naslova poroštva Republike Slovenije, ki temeljijo na Zakonu o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v euroobmočju v okviru začasnega mehanizma za finančno stabilnosti tj. Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF).

 

Ravno tako je ministrski zbor sprejel Poročilo o izvajanju interventnih zakonov s področja trga dela. Poročilo tako zajema učinke Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in Zakona o delnem povračilu nadomestila plače. S prvim zakonom so se omejevali učinki svetovne gospodarske krize in ohranjala delovna mesta, je omogočal delodajalcem prejemanje subvencije za delno sofinanciranje plač njihovih zaposlenih, katerim je bil skrajšan polni delovni čas iz 40 ur na teden na 36 ur oziroma jim je bilo zagotovljeno delo v obsegu od 35 do 32 ur tedensko. Zakon o delnem povračilu nadomestila plače pa je bil usmerjen predvsem v zmanjševanje učinka svetovne gospodarske krize in ohranjanje delovnih mest, hkrati pa k povečanju zaposljivosti delavcev z dvigom nivoja usposobljenosti in izboljšanju konkurenčnosti delodajalcev.