NOVICA

Premier Borut Pahor se je v Bruslju udeležil zasedanja Evropskega sveta

Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor se je 16. in 17. decembra 2010 v Bruslju udeležil zasedanja Evropskega sveta, na katerem so predsedniki vlad ali držav razpravljali o vzpostavitvi stalnega kriznega mehanizma, ki naj bi po uveljavitvi potrebnih sprememb Lizbonske pogodbe EU, predvidoma v letu 2013, skrbel za  finančno in makroekonomsko stabilnost evro območja. Voditelji so razpravljali tudi o strateških partnerjih unije. Prav tako je vrh tudi formalno potrdil odločitev, da se Črni gori dodeli status kandidatke za članstvo v Evropski uniji.

 

(Foto: Thierry Monasse/STA)

 

Dogovorjeno besedilo osnutka spremembe lizbonske pogodbe se glasi: "Države članice z valuto evro lahko vzpostavijo mehanizem stabilnosti, ki bo sprožen, če bo to neizogibno za zaščito stabilnosti območja evra kot celote. Črpanje finančne pomoči iz mehanizma bo podvrženo strogemu pogojevanju."  Slovenija podpira uvedbo evropskega mehanizma stabilnosti, ki bo zagotavljal finančno stabilnost celotnega evro območja. Kot je poudaril premier Pahor je Evro osrednje kohezivno vezivo Unije. Slovenija se zavzema za takšne pravne rešitve, ki bodo čim prej zagotovile uspešno in dolgoročno delovanje mehanizma ter bodo hkrati povzročile čim manj negotovosti pri delovanju Evropske unije in njenih institucij kot celote.

 

Na podlagi osnutka spremembe pogodbe bodo finančni ministri unije začeli pripravljati podroben predlog vzpostavitve stalnega kriznega mehanizma. Voditelji so se tudi strinjali s splošnimi značilnostmi tega mehanizma, ki so jih nedavno potrdili finančni ministri unije. Delo na podrobnejšem predlogu naj bi se začelo v kratkem.

 

Evropski svet se je seznanil s potekom vrhunskih srečanj EU z Indijo, Rusijo in Afriko, voditeljem je bila predstavljena tudi ocena odnosov Evropske unije s strateškimi partnerji.

 

Šefi vlad in držav so ob koncu vrha tudi soglasno potrdili sklep, da se Črni gori podeli status kandidatke, kar je premier Pahor po končanem vrhu izpostavil kot pomemben mejnik na poti integracije Zahodnega Balkana v EU, kar je ena od prioritet slovenske zunanje politike.

 

Ob robu vrha je imel premier Pahor tudi vrsto neformalnih srečanj in pogovorov z ostalimi voditelji držav članic EU. Seznanil jih je s potekom sprejemanja pokojninske reforme v Sloveniji ter se zahvalil predsedniku Evropske komisije Barossu za čestitke, ki mu jih je ta izrekel ob sprejetju pokojninske reforme v slovenskem parlamentu.