NOVICA

29.07.2010

Novinarska konferenca predsednika vlade

Vlada Republike Slovenije je na zadnji redni seji pred počitnicami med drugimi sklepi določila tudi besedilo novele Zakona o mednarodni zaščiti ter besedilo Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. Pristojna ministrica in pristojni minister sta predstavila sprejete sklepe, predsednik vlade Borut Pahor pa je odgovoril še na nekaj aktualnih vprašanj.

 

(Foto: Tamino Petelinšek/STA, vir: UKOM)

 

Vlada je na današnji redni seji sprejela novelo Zakona o mednarodni zaščiti in ga poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije. Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ) je nasledil Zakon o azilu iz leta 1999, ki je bil do leta 2006 večkrat noveliran. ZMZ sistemsko ureja celotno področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, njegov namen pa je celovit prenos določb skupnega evropskega azilnega sistema v nacionalno zakonodajo ter uvedba zakonitih, učinkovitih in hitrih azilnih postopkov za zagotovitev potrebne zaščite državljanov tretjih držav, ki so pridobili mednarodno zaščito, in njihove vključitve v slovensko družbo. Z novelo zakona se odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi. Zakon se usklajuje z mednarodnimi standardi, ki veljajo na tem področju, ter zagotavlja varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin tako prosilcev za mednarodno zaščito kot tudi oseb, ki jim je mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji že priznana.

 

Ministrski zbor je na današnji seji določil tudi besedilo Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki pomembneje spreminja obseg nalog, ki jih bo družba v bodoče izvajala v svojem imenu in za svoj račun. V celoti bo namreč prevzela nase financiranje gradnje in obnov avtocest ter hitrih cest. Ureja se tudi stvarnopravni status avtocest, ki preidejo v last DARS na podlagi stavbne pravice. Da bi lahko družba v bodoče nemoteno odplačevala kredite, najete v njenem imenu za potrebe gradnje avtocest in gradila tudi nove odseke, se vzpostavlja večja fleksibilnost njenega delovanja, zlasti z odpravo specialnih določb, ki njeno poslovanje omejujejo. Vlada je pri pripravi zakona sledila predvsem načelu transparentnosti in ekonomske učinkovitosti pri urejanju odnosov med Republiko Slovenijo in DARS-om, načelu gospodarnosti pri poslovanju DARS-a ter načelu računovodske transparentnosti pri vodenju sredstev.

 

Premier Pahor je spregovoril o dokapitalizaciji NLB in dejal, da je država kot pretežni lastnik NLB dolžna zagotoviti njeno dokapitalizacijo, vendar pa še ni znano, kdaj naj bi se ta začela, saj vlada čaka nekatera dodatna pojasnila uprave banke. Glede nacionalnega interesa v NLB in drugih družbah, v katerih ima država delež, pa je dejal, »da je to kapitalska donosnost premoženja.« Glede nakupa delnic NLB s strani družbe Vital, je premier dejal, da je z direktorjem Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjanom Žugljem govoril o tem vprašanju in poudaril, da je Žugelj zagotovil, da bo v tem primeru ukrepal na podlagi zakonodaje.

 

V pričakovanju sobotnega srečanja s hrvaško premierko Jadranko Kosor, je premier Pahor komentiral tudi reševanje vprašanja hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Dejal je, da bi se na srečanju lahko dogovorila o načinu rešitve vprašanja. »Ne želim dvigovati pričakovanj, a uspeh bi bil, če bi Bohinj za problem Ljubljanske banke predstavljal to, kar so bili Trakošćani za rešitev meje,« je dejal premier Pahor. »Moja želja je, da bi na skorajšnjem srečanju s premierko Kosorjevo prišli do naslednjega koraka, tudi ko gre za drugo najtežje vprašanje v dvostranskih odnosih s Hrvaško, to je za vprašanje Ljubljanske banke,« je še dodal predsednik vlade. Premier se je dotaknil tudi težav Joška Jorasa z odstranitvijo rampe na dovozni poti do njegove hiše. Dejal je, da bi moral Joras »z razumevanjem sprejeti, da bo hrvaška stran dokončala dela, ki jih je začela delati.« Sicer pa rešitve skupaj z Jorasom išče tudi njegov odposlanec Rado Genorio, je še pojasnil premier Pahor.