NOVICA

Novinarska konferenca predsednika vlade po 137. redni seji vlade

Po današnji 137. redni seji vlade je premier Pahor skupaj z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotovil, da je hrana na policah slovenskih trgovin varna. »To lahko rečem na podlagi vseh informacij, ki so na voljo,« je dejal premier Pahor. Ob tem je še dodal, da sta pristojna ministra za kmetijstvo in za zdravje tudi sicer dolžna predsednika vlade nemudoma obvestiti v primeru pojava kakršne koli informacije, ki bi bila relevantna za zdravje ljudi. »V tem primeru bomo tudi primerno in hitro ukrepali,« je še zagotovil slovenski premier.

 

V nadaljevanju sta premier Pahor in minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik pred nedeljskim referendumom državljanke in državljane še enkrat pozvala, da podprejo pokojninsko reformo. Premier Pahor je ob tem prosil državljanke in državljane, da zaupajo njegovi presoji, da je sprejetje pokojninske reforme koristno za vse, zlasti pa za tiste, ki živijo v težkih pogojih. »Drugačna odločitev bi pomenila, da se rešitev problema, ki se bo iz dneva v dan povečeval, odlaša,« je dejal premier. Ob tem je še poudaril, da »pokojninska reforma ne bo rešila vseh problemov, bo pa njena zavrnitev poglobila prav vse probleme.« Zato si premier Pahor želi, da bi uspeli in da Slovenija ne bi prišla v situacijo, ko bi o naši usodi odločali tuji državniki, kot je to že v primeru nekaterih držav. Po besedah premierja Pahorja, je reforma utemeljena na solidarnosti in ob tem izrazil bojazen, da utegnejo proti reformi glasovati tisti, ki jim reforma največ prinaša ter da bodo ti čez čas obžalovali, da se niso odločili drugače. Glede mnenja prvaka opozicije, da pokojninska reforma ni potrebna, če pa že, pa kot glavni instrument predlaga individualne račune, je premier Pahor dejal, da se Janez Janša strateško moti v presoji razmer doma in v mednarodni skupnosti. Ob tem je tudi opozoril, da je jasno, da si od pokojninskih računov lahko več obetajo premožnejši, ki si zaradi višjih dohodkov lahko privoščijo, da prihranijo za starost. Manj premožni pa si tega ne morejo privoščiti.

 

Sicer pa je vlada na današnji seji sprejela več pomembnejših zakonov ter novel zakonov, ki so jih pristojni ministri tudi predstavili. Med drugimi zakoni je bila sprejeta tudi novela Kazenskega zakonika, ki uvaja kar nekaj pomembnih sprememb obstoječega zakona. Tako zakon uvaja in definira ukrepe za učinkovitejši pregon gospodarske kriminalitete. V noveli je predlagan pomen izraza »gospodarska dejavnost«, v katero se šteje »vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu« in tudi »vsaka dejavnost, ki se za dogovorjeno ali predpisano plačilo opravlja poklicno ali organizirano«. S tem bo omogočeno, da bodo kot gospodarska kazniva dejanja obravnavane različne kršitve, ki sodijo v širši pojem zlorabe položaja in pooblastil ali med koruptivna dejanja na področjih, ki po naravi niso gospodarska oziroma pridobitna. Gre za primere znane iz prakse pri zlorabah ali podkupovanju v zdravstveni ali športni dejavnosti, na področju izobraževanja, raziskovanja in pri drugih oblikah delovanja zunaj gospodarstva, tudi v humanitarnih oziroma dobrodelnih in drugih podobnih organizacijah. Z namenom zagotavljanja učinkovitega kazenskopravnega varstva proračunskih in drugih javnofinančnih sredstev je oblikovano novo kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev. Novela tako uvaja strožjo odgovornost oseb, ki skrbijo za javna sredstva, saj v primeru škodljivega ravnanja z javnimi sredstvi to neposredno prizadene celotno skupnost. Poleg omenjenih sprememb pa novela definira tudi ukrepe za večje varstvo otrok kot žrtev kaznivih dejanj, prenovo kaznivih dejanj zoper varnost cestnega prometa in ureditev obveznega psihiatričnega zdravljenja.

 

Sprememba zakona o kazenskem postopku pa zagotavlja učinkovitejšo in hitrejšo izvedbo kazenskih postopkov ter ekonomičen potek glavne obravnave. Bistvena novost, ki jo predvideva novela ZKP, je uvedba nove vmesne faze kazenskega postopka in sicer po pravnomočnosti obtožnice in pred razpisom glavne obravnav t. i. »predobravnavni narok«. Ta uvedba bo omogočala izvedbo skrajšanih oziroma poenostavljenih oblik kazenskega postopka ter ekonomičen potek glavne obravnave. Osnovni namen tega naroka je, da se ugotovi ali obdolženec priznava krivdo ali ne, ker bo od tega odvisen nadaljnji potek postopka. Zelo pomembna novost je tudi uvedba sporazuma o priznanju krivde. Ta novost uzakonja možnost, da se državni tožilec in obdolženec dogovorita, pod kakšnimi pogoji bo obdolženec pred sodiščem priznal krivdo.

 

Ministrski zbor je na današnji seji sprejel tudi besedilo predloga Zakona o medijih, ki razveljavlja obstoječi zakon iz leta 2001. Najpomembnejše spremembe, ki jih uvaja zakon se nanašajo predvsem na področje večje avtonomije novinarjev in medijev. Zakon tako uvaja večjo avtonomijo uredništva pri imenovanju odgovornega urednika, določitev novinarskega kodeksa kot del pogodbe o zaposlitvi med novinarjem in izdajateljem ter nekatere druge ukrepe. Zakon ureja tudi zaščito medijskega pluralizma in raznovrstnosti predvsem z urejanjem državnih pomoči na področju medijev oziroma sofinanciranje javnega interesa na področju medijev ter omejitev lastništva in koncentracij ter transparentnost lastništva v medijih. Zadnje področje, ki ga zakon na novo ureja, pa je uskladitev s pravnim redom EU.