NOVICA

Novinarska konferenca predsednika vlade po 127. redni seji vlade

Na današnji 127. redni seji je vlada sprejela več sklepov, med drugim tudi besedilo zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Pristojna ministrica je predstavila glavne poudarke zakona, premier Borut Pahor pa je odgovoril na nekaj aktualnih novinarskih vprašanj.

 

Ministrski zbor je sprejel predlog zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), katerega glavni cilj je urediti delovanje in organizacijo STA skladno s pravili EU o transparentnosti financiranja dejavnosti javne službe oziroma s pravili o državnih pomočeh. V zakonu je bilo potrebno opredeliti javno službo STA in jo ločiti od tržnih dejavnosti v skladu z evropsko in domačo zakonodajo. S tem se zagotavlja transparentno in stabilno financiranje, kar je osnova tudi za uredniško in upravljavsko neodvisnost. Zakon ohranja obstoječo obliko statusno pravne organizacije STA kot gospodarske družbe, saj ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo potrebno preoblikovanje STA v katero drugo statusno pravno obliko. Zakon krepi avtonomnost delovanja novinarjev in urednikov z določbami, ki urejajo imenovanje odgovornega in drugih urednikov.

 

V nadaljevanju je premier Pahor skupaj z direktorjem Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) predstavil pomembnejše zaključke pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je pripravil urad. Po predvidevanjih bo Slovenija letos zabeležila 2,2-odstotno gospodarsko rast, v prihodnjem letu pa se bo ta še nekoliko pospešila in bo znašala 2,6 odstotka. Ključni dejavnik rasti bo tudi v prihodnje izvoz, a ne v tolikšni meri kot v preteklosti. Struktura slovenskega izvoza se je spremenila, zato izvoz ne bo več v toliko spodbujal rasti kot v preteklosti. K rasti bo letos pomembno prispevala tudi domača potrošnja, pričakovati pa je tudi oživitev investicij. Premier Pahor je dejal, da je slovensko gospodarstvo na poti okrevanja, a bi slednje lahko potekalo hitreje, če bi hitreje sprejemali varčevalne in nekatere druge strukturne reforme, ki so pomembne za spodbujanje konkurenčnosti. »V tem smislu lahko gledamo na prihodnost z zmernim optimizmom,« je še dejal premier Pahor in poudaril, da je »usoda države v veliki meri odvisna od nas samih, ne pa v celoti.«

 

Glede svojega ravnanja v primeru državnega sekretarja Horvata je premier izrazil zadovoljstvo, da je komisija za preprečevanje korupcije ocenila njegovo sodelovanje s komisijo kot zgledno. Ob tem je ponovil, da zaradi priporočila komisije Andrej Horvat ne bo več opravljal nobenih nalog, povezanih z izvajanjem pomurskega zakona. »To se mi zdi prav in pošteno, tako do davkoplačevalcev, kot do njega,« je poudaril premier Pahor. Horvat bo tako nemoteno opravljal vse ostale naloge s področja regionalne politike, premier pa je zadovoljen, da je Horvat sprejel njegovo povabilo, da še naprej ostane državni sekretar v kabinetu. Na dodatno vprašanje, zakaj je Zoranu Thalerju priporočil odstop s funkcije evropskega poslanca, Andrej Horvat pa vseeno ostaja državni sekretar, je predsednik vlade dejal, da je ravnal povsem v skladu s priporočili protikorupcijske komisije, ki ni priporočila Horvatovega odstopa, ampak le njegov umik od izvajanja celotnega projekta Pomurje. Glede poslanca Luke Jurija je premier opozoril, da je poslanec ravnal napačno, ko se je šalil iz možnosti podkupovanja. »Teh problemov imamo preveč, da bi se iz njih šalili,« je dejal premier in opozoril, da morajo ljudje, ki so podvrženi poskusom podkupovanja, to takoj prijaviti, sicer so sokrivi.

 

Glede dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke je premier Pahor dejal, da je mnenja, da bi bilo koristno, če bi Slovenija ob primernem času na primeren način ostala lastnik 25 odstotkov plus ene delnice banke in bi breme dokapitalizacije prenesla na tuje investitorje. Ob tem je poudaril, da ni pritiskal na ministra Križaniča, da se to stori že sedaj, ravno zaradi nizke cene delnic, »da ne bi bili obtoženi, da smo banko prodali le zato, da rešujemo državni deficit, čeprav gre dokapitalizacija iz bilance B.« V nadaljevanju je še dodal, da tudi ne bi želel, da »se do konca ugovarja z do neke mere prepričljivim, do neke pa neprepričljivim razlogom, da je NLB opravila ključno vlogo pri sanaciji finančnega sistema v času recesije.«