NOVICA

Novinarska konferenca predsednika vlade po 122. redni seji vlade

Na današnji 122. redni seji vlade je bilo sprejetih več predpisov s področja financ ter novela zakona o gospodarskih družbah in besedilo zakona o tujcih. Pristojni ministri so predstavili pomembnejše sklepe, premier Borut Pahor pa je odgovoril na nekaj aktualnih novinarskih vprašanj.

 

Vlada je tako na današnji redni seji sprejela predlog zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. S predlogom zakona je vsem gospodarskim subjektom, zainteresiranim za dodelitev javnega naročila, pod enakimi pogoji zagotovljeno ustrezno pravno varstvo, ki temelji predvsem na načelih zakonitosti, hitrosti, dostopnosti in učinkovitosti. S pravnim varstvom se varujejo tako interesi ponudnika kot interesi naročnika, ki jih oba poskušata uveljaviti v postopkih oddaje javnih naročil. Vlada je sprejela tudi novelo zakona o davčni službi, s katero se določene naloge, ki jih opravljajo davčni uradi, prenašajo v pristojnost Generalnega davčnega urada. Predvideva se namreč oblikovanje notranje organizacijske enote Generalnega davčnega urada, in sicer URF. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih omogoča DURS oblikovanje uprave v okviru Generalnega davčnega urada za izvajanje nalog na širšem zaokroženem delovnem področju.

 

Ministrski zbor je na današnji seji določil tudi besedilo novele zakona o gospodarskih družbah. Cilj zakona je ustrezna ureditev primerov, ko lahko pride pri poslovodji do nasprotja interesov. Zaradi tega se predlaga ureditev, ki določa, da lahko poslovodja ene družbe sklepa posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik ali je na kakšni drugi pravni podlagi udeležen na dobičku družbe, le, če s takšnim poslom soglaša nadzorni svet družbe. Če pa je ta delež manjši od desetine osnovnega kapitala, mora poslovodja o sklenitvi posla  v treh delovnih dneh obvestiti nadzorni svet ali upravni odbor.

 

Vlada je sprejela tudi besedilo predloga Zakona o tujcih, čigar zasnova ostaja taka, kot jo poznamo že iz obstoječega zakona iz leta 1999. Pri nastanku novega besedila so bile upoštevane Smernice Evropske Komisije glede prostega pretoka oseb. Na novo pa zakon ureja vprašanje nacionalnega interesa pri pridobivanju dovoljenja za bivanje. Novosti prinašajo predvsem olajšave oziroma dvig nivoja pravic migrantom. Tako daje predlog zakona več pravic tujcu, ki je v postopku prisilne odstranitve, saj mu bo dana možnost, da državo zapusti prostovoljno, hkrati pa mu bomo zagotovili ustrezno pravno varstvo. Zakon tudi zagotavlja varovanje pravic tujcem, ki so žrtve nezakonitega zaposlovanja, saj omogoča tujcu pridobitev dovoljenja za zadrževanje in v kasnejši fazi tudi dovoljenja za prebivanje, če je tujec pripravljen sodelovati s sodnimi organi v sodnem postopku (kazenskem in tudi civilnem) zoper delodajalca. Predlog novega zakona o tujcih prinaša tudi novost, da se dovoljenje za začasno prebivanje lahko izda tujcu, katerega prebivanje je v interesu države zaradi kulturnih, znanstvenih, gospodarskih ali političnih razlogov. O konkretnih predlogih bo odločala vlada na predlog zainteresiranega ministrstva. Takšno ureditev pozna večina evropskih držav, tako pri državljanstvih, kot tudi pri dovoljenjih za bivanje.

 

Premier Pahor se je na novinarski konferenci po seji vlade dotaknil poziva za razrešitev ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal in pojasnil, da ne vidi razlogov za njeno zamenjavo. Dejal je, da bi zamenjavo zahteval, »če bi imel samo en dokaz o tem, da preiskava v zadevi Hypo poteka pristransko, a nimam ne dokazov ne namigov.« Ob tem je še dodal, da je ministrica v skladu s prednostnimi nalogami vlade izdala posebno usmeritev, da je pregon gospodarskega kriminala prednostna naloga policije. Še posebej je izpostavil, da se ne more nihče izmed njiju vtikati v posamezne zadeve, ki jih izvaja policija.

 

Premier Pahor je tudi izrazil mnenje, da bi se morala stranka SDS opravičiti predsedniku republike Danilu Türku zaradi sestavljanja dokumentov, ki jih je SDS objavila na spletni strani in naj bi dokazovali Türkovo obveščenost o bombnem napadu v Velikovcu. Obenem je premier Pahor dejal, da bi se morala SDS opravičiti tudi njemu zaradi obtožb glede branja arhivov. »Če prav razumem navedbe, sem bil obtožen, da sem nezakonito odtujil del arhivskega gradiva in ga prebiral. To ni res, zato pričakujem opravičilo glede tega,« je dejal premier.