NOVICA

Novinarska konferenca predsednika vlade po 117. redni seji vlade

Na današnji novinarski konferenci je predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor predstavil pomembnejše sklepe in odločitve s 117. redne seje vlade. Uvodoma je premier Pahor predstavil svojo odločitev glede poziva Računskega sodišča k razrešitvi ministra za finance Franca Križaniča zaradi ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja finančnega ministrstva v primeru revizije prodaje državnega deleža v Splošni plovbi. Premier Pahor se je po prejetih pojasnilih ministrstva za finance odločil, da minister ostaja na položaju, saj je bil z odgovori zadovoljen. Ob tem je dejal, da »ne gre za nespoštovanje funkcije računskega sodišča,« ampak za diskrecijsko pravico, »ki jo imam kot predsednik vlade, da se odločim sam.«

 

Vlada je sicer na današnji seji sprejela negativno mnenje k predlogu zakona o spremembah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem Jožetom Tankom. Prav tako je vlada s sklepom naložila Ministrstvu za javno upravo in Službi Vlade RS za zakonodajo, da v začetku februarja na sejo vlade predložita pobudo za spremembo Ustave RS v delu, ki se nanaša na ureditev referenduma.

 

Ministrski zbor je določil tudi besedilo novele Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Bistvena sprememba se nanaša na, po mnenju vlade ustavno sporno določbo, ki ureja pravne podlage dostopa do arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno varnostnih služb, občutljive z vidika varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti. Predčasno razkritje določenih podatkov lahko ogrozi ne samo pomembne interese države, temveč neposredno izpostavi kazenskemu pregonu ali drugačnim pritiskom tudi tiste posameznike (slovenske ali tuje državljane), ki so v interesu države npr. sodelovali pri zbiranju obveščevalnih podatkov v tujini. Zakonodajalec je v obstoječem zakonu te osebe neutemeljeno postavil v drugačen oziroma slabši položaj kot tiste osebe, ki so povsem enako dejavnost opravljale po 17. maju 1990, ter prezrl ustavno zahtevo, ki dopušča le takšne posege v pravice in pravni položaj posameznikov, ki ustrezajo ustavnemu načelu sorazmernosti ter razloge varstva človekovih pravic, ki izhajajo iz temeljne pravice do enakosti (14. člen v zvezi s prvim stavkom prvega odstavka 5. člena Ustave RS).

 

Na novinarski konferenci po seji vlade je premier Pahor dejal, da ni z levo roko odklonil poziva računskega sodišča k razrešitvi ministra Križaniča. Ob tem je dodal, da se je o pozivu posvetoval tudi z več neodvisnimi strokovnjaki, med katerimi ni bilo praktično nikogar, ki ga ne bi opozoril, da minister odpravlja nekatere nepravilnosti iz preteklosti, hkrati pa mora urejati težave, s katerimi se soočamo danes. Premier Pahor je še dodal, da »danes ne znam in nočem povedati, kakšna bo moja naslednja odločitev, če bom pozvan h kakšni novi razrešitvi ministra oz. ministrice. Bom pa vsakič znova pretehtal razloge in se odločil, če bom poziv sprejel ali ne.«

 

Premier Pahor je predstavil tudi osnutek prioritet vlade do konca mandata, ki so po njegovih besedah težji, zahtevnejši in še manj popularni od dosedanjih. Premier je svoje ministre pozval, da ne glede na vsa tveganja, ki jih prinašajo okoliščine, pripravijo odločitve za sprejem na vladi, potem pa bo zakonodajna oblast odločila, kako z njimi naprej. »Na koncu bomo verjetno priča še kakšnemu referendumu,« je opozoril premier Pahor. Vlada si je tako do konca mandata zadala šest sklopov prioritetnih ukrepov in sicer konsolidacijo javnih financ, izboljšanje pogojev za delovanje podjetij, izboljšanje plačilne discipline, izboljšanje delovanja trga dela, učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala ter strukturne ukrepe in institucionalne prilagoditve.