NOVICA

Novinarska konferenca predsednika vlade po 116. redni seji vlade

Na današnji novinarski je predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor predstavil pomembnejše sklepe in odločitve s 116. redne seje vlade. Uvodoma je premier Pahor zavrnil namige, da bi imelo računsko sodišče kakršnekoli druge motive kot tiste, za katere je pristojno. Ob tem je zatrdil, da bo v primeru poziva računskega sodišča k razrešitvi ministra Križaniča ravnal tako, da bo zaščitil avtoriteto sodišča. Premier Pahor je dejal, da bo preučil poziv k razrešitvi, za kar ima 15 dni časa, še prej pa pričakuje ministrova pojasnila. Obenem je zagotovil, da javno mnenje na njegovo odločitev ne bo vplivalo. »Storil bom to, kar mislim, da je prav,« je dejal. Če bo premier presodil, da ministrova pojasnila niso zadovoljiva, ga bo razrešil, če bo s pojasnili zadovoljen, pa razrešitve ne bo predlagal. »Prav nič me ni strah te odločitve. Nanjo gledam kot na zahtevno odločitev, ki terja premišljenega in modrega moža, ki je sposoben preudarno pretehtati argumente,« je še dejal premier Pahor.

 

Vlada je na današnji seji sprejela Informacijo o razreševanju problematike odpuščanja delavcev preko t.i. slamnatih podjetij. Vlada si je zelo prizadevala najti tako za sindikalno kot za delodajalsko stran sprejemljiv predlog sprememb in dopolnitev 73. člena ZDR, pri čemer velja poudariti, da je bila kompromisna rešitev na strokovni ravni sprejeta na podlagi razprav na šestih sestankih delovne skupine za reševanje problematike slamnatih podjetij, ki se je sestajala v obdobju od julija do oktobra 2010, ko je bil na strokovni ravni pripravljen predlog tudi strokovno usklajen. S predlaganim besedilom 73. člena se je zasledovalo cilj, da se v čim večji možni meri omeji v praksi razširjen pojav zlorab oziroma izigravanja instituta spremembe delodajalca (osnovni problem zlorab je prenos dejavnosti in zaposlenih iz matičnih družb v t.i. slamnate družbe brez premoženja, ki gredo nato v stečaj, delavci pa ostanejo brez plač in odpravnine, ker podjetje ob prenehanju nima dovolj sredstev za poplačilo terjatev iz delovnih razmerij). Zaradi interesnega nasprotovanja predlagani strokovno usklajeni rešitvi 73. člena, je bila sprejeta odločitev, da se predlog 73. člena vključi v sistemske spremembe delovne zakonodaje, ki bodo predlagane še v letu 2011.

 

Ministrski zbor je obravnaval tudi informacijo glede dokapitalizacije NKBM. Vlada je  kot  zastopnica  Republike  Slovenije,  delničarja  z največjim  številom  delnic Nove KBM sodelovala na skupščini dne 8. 7. 2009  in glasovala za ukrep povečanja odobrenega kapitala banke z javno ponudbo delnic. Ob tem vlada soglaša s prenosom svoje predkupne pravice do nakupa delnic v javni ponudbi na tretje institucionalne domače ali tuje investitorje. Svoje lastniške interese bo vlada zaščitila tako, da bo z novimi institucionalnimi vlagatelji podpisala delničarski sporazum, ki bo opredeljeval  predkupno pravico Republike Slovenije po primerni ceni za celoten delež prenesene prednostne pravice v postopku dokapitalizacije na podlagi instituta odobrenega kapitala. Vlada bo dokapitalizacijo izvedla iz sredstev upravljanja s premoženjem.

 

Premier Pahor je v nadaljevanju novinarske konference odgovoril tudi na vprašanje ali namerava vezati zaupnico sebi kot premieru na morebitne referendume o reformah. Premier je dejal, da tega ne namerava storiti in pojasnil, da ljudje v tem primeru ne bi več odločali o predmetu referenduma, pač pa o podpori vladi. »Ne spremenimo referenduma v volitve,« je poudaril predsednik vlade.

 

Ob koncu novinarske konference se je premier Pahor dotaknil tudi jutrišnje konference o logističnem holdingu na Brdu pri Kranju. Po njegovem mnenju je to ena izmed zadnjih priložnosti za dogovor o tem projektu. »Če nimamo razumevanja uprav, nadzornih svetov, sindikatov, potem bo verjetno zelo težko z neko prisilo lastnika doseči zamisel o holdingu. Če se uprave in nadzorni sveti družb ne strinjajo ali imajo preveč pomislekov do ustanovitve takega holdinga, je verjetno uspešnost holdinga zelo vprašljiva, kajti vse težave, ki se bodo porodile in so sestavni del nastajajočega holdinga, bodo pripisane napačni odločitvi za njegovo ustanovitev, ne bo pa se videlo dolgoročnih učinkov, ki jih tak holding prinaša,« je dejal premier Pahor, ki je sam zagovornik takega holdinga. Ob tem je dodal, da je strah pred to institucijo velik, zato tudi »zadržanost uprav, nadzornih svetov in sindikatov pred ustanovitvijo tega, kar je Mehdorn imenoval holding, ne vedoč, da ima zgodovina holdinga v zadnjih letih v tajkunski zgodbi tak ugled, kot ga ima.«