NOVICA
Novinarska konferenca predsednika vlade
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela več sklepov in seznanila tudi z informacijo o vzrokih za sedanji položaj družbe Vegrad ter z informacijo o trenutnem stanju na področju umika soglasij zdravnikov za dodatno nadurno delo in posledicami, ki jih to prinaša za zdravstveni sistem. Pristojni ministri so predstavili sprejete sklepe, predsednik vlade Borut Pahor pa je odgovoril še na nekaj aktualnih vprašanj.
(Foto: UKOM)
Vlada je sprejela besedilo Zakona o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije. Upravljanje s premoženjem v lasti Republike Slovenije je trenutno izrazito decentralizirano, saj z njim upravlja okrog 500 upravljavcev, kar ima v praksi številne slabosti. S tem zakonom se bo večji del nepremičnega premoženja v lasti države centraliziral, in sicer tako, da bo z jim upravljal en sam upravljavec in sicer Javni nepremičninski sklad Republike Slovenije. Glavni razlogi za ustanovitev javnega sklada so nujnost načrtnega in enotnega gospodarjenja z nepremičninami države, ki bodo prenesene bodisi v last bodisi v upravljanje javnega sklada, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki bodo omogočale najugodnejše rezultate za njegovo poslovanje.
Ministrski zbor je danes sprejel tudi novelo Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, katere glavni novosti sta omogočiti lažji dostop do (državnih) odškodnin posebej ranljivim družbenim skupinam (otrokom, invalidom in žrtvam nasilja v družini) ter žrtvam kaznivih dejanj, ki so odškodnino uveljavljale v sodnem postopku, a storilec sodbe ni mogel izpolniti, omogočiti uveljavljanje odškodnine po tem zakonu, kar pomeni omogočiti lažje uveljavljanje pravice do odškodnine po tem zakonu. Poleg povečane dostopnosti do odškodnine novela določa konsistentnejšo shemo (državnih) odškodnin v smislu natančnejše določitve materialnih pogojev ter kriterijev za odmero odškodnine.
(Foto: UKOM)
Premier Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da je izvedba strukturnih reform v času, ko je Slovenija že na poti gospodarskega okrevanja, nujen, pravičen in pošten korak. Reforme namreč omogočajo možnost dolgoročne vzdržnosti in socialne povezanosti ob rastoči konkurenčnosti. Vlada je v času krize s socialnimi in drugimi ukrepi omilila padec življenjskega standarda, a to ne more trajati večno, zdaj je treba postaviti trdne temelje konkurenčnosti. »To je naloga vlade v drugi polovici letošnjega leta,« je dejal predsednik vlade.
Na vprašanje o sestanku z libijskimi investitorji, ki se zanimajo za vlaganje v projekt Stožice, je premier Pahor dejal, da se je vlada s svojo pomočjo pri iskanju potencialnih vlagateljev, želela izogniti nasedli naložbi. Ob tem je še izrecno opozoril, da vlada ni priskočila na pomoč samo pri omenjenem projektu v Stožicah ampak tudi drugje, če je bila k temu poklicana. »Nekateri projekti po Sloveniji so bili začeti v času konjunkture. Med njimi so bili tudi veliki in razkošni, a vseeno potrebni. Recesija je nato naredila svoje, predvsem pri zapiranju finančnih konstrukcij teh investicij,« je še dejal premier Pahor in dodal, da do tega ni želel biti ravnodušen, saj bi lahko investicija v Stožice nasedla, tega pa si po ogledu objektov in načrtov investitorjev ni želel.
Predsednik vlade Borut Pahor je odgovoril tudi na vprašanje o igralništvu in dejal, da se zavzema za povečanje vlaganj v igralništvo, tudi s strani tujega kapitala. Osebno je naklonjen državnemu holdingu v igralništvu, vendar odgovore glede tega prepušča strokovnjakom. Ob tem je napovedal tudi javno razpravo o strategiji igralništva v Sloveniji, ki bo stekla v začetku septembra. »Eno izmed vprašanj, ki jih bomo morali razjasniti je, ali se bomo zmrdovali nad igralništvom kot neko pokvarjeno dejavnostjo, ki pa po drugi strani prinaša delovna mesta in denar lokalni skupnosti in državi, ali pa bomo pristali, da je to neka poslovna dejavnost, ki jo je treba samo urediti in dobro nadzorovati ter dvigniti njeno kakovost na konkurenčno raven,« je dejal premier Pahor. »To ni problem le Hita, ampak celotnega slovenskega igralništva - izgubljamo konkurenčnost,« je še dodal. Če bo prevladalo stališče, da je igralništvo »legitimen in nesporen del turistične ponudbe, potem je treba vanj investirati in k temu povabiti tudi tuje vlagatelje.« Dejavnost bo treba bolj regulirati in zagotoviti večji nadzor nad njo ter urediti, da se bodo koncesije stekale v lokalne skupnosti in da bodo igralnice dolžne vlagati v turistično infrastrukturo. »Menim, da igralništvo sodi v slovensko turistično ponudbo, da pa ni jasne vizije,« je še zaključil premier Pahor.